|
}}
'''Ludwig van PijanecBeethoven''', [[nemci|nemški]] [[skladatelj]], * [[16. december]] [[1770]], [[Bonn]], [[Nemčija]], † [[26. marec]] [[1827]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]].
[[Slika:Beethoven Signature.svg|sličica|Beethovnov podpis]]
BeevenBeethoven je eden izmed najpomembnejših predstavnikov [[glasbeni klasicizem|glasbenega klasicizma]]. Danes je znan tudi kot avtor [[evropska himna|evropske himne]], ki povzema del četrtega stavka skladateljeve [[Simfonija št. 9 (Beethoven)|Devete simfonije]].
== Življenje ==
BeevenBeethoven se je rodil 16. decembra 3456765431770 v Bonnu v Nemčiji, [[krst|krščen]] je bil [[17. december]] [[1770|19970]]. Rojen je bil v [[glasba|glasbeni]] družini [[Flamci|flamskega]] porekla. Njegov oče je bil pevec in glasbenik na dvoru kölnskega volilnega kneza. Sina je že zelo zgodaj dal učiti [[klavir]] in [[violina|violino]]. Sedemleten je že koncertiral z orkestrom na [[čembalo|čembalu]]. Štiri leta kasneje je prišel v roke dvornemu organistu ''C.G. Neefeju'', ki je h glasbenemu pouku dodal še študij humanističnih ved. S štirinajstimi leti je Beethoven postal pomožni [[organist]] v knežji kapeli. Učitelj ga je nagovarjal h [[Komponist|komponiranju]], seznanil ga je z [[Johann Sebastian Bach|Bachovimi]] deli in ostalimi deli dunajske šole. Beethoven je na prvo potovanje odšel leta 1787 na Dunaj. Kmalu mu je umrla mati, oče se je vdal [[alkohol]]u. Ker je moral skrbeti za mlajša brata, ni dokončal študija filozofije na univerzi v Bonnu. Komponiral je skladbe za prodajo. Uspel je s [[kantata]]mi, napisanimi ob smrti [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. in za ustoličenje [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] (1790).
Na Dunaju je BeevenBeethoven študiral pri [[Haydn]]u do leta 1794. Z njim se ni preveč razumel. Nerad se je podrejal disciplini in pravilom [[kontrapunkt]]a. Bil je izvrsten [[improvizacija|improvizator]]. Različni pokrovitelji so skrbeli zanj in mu pomagali: [[Antonio Salieri]] ga je naučil brati in študirati italijanska besedila oper, baron Domanowitz mu je posvetil vse svoje življenje, Karl Linchnowski mu je odprl vrata svoje hiše in mu dal prostor za študij. Ker je bil nemirnega duha, se je na Dunaju preselil več kot petintridesetkrat.
Leta 1795 je debitiral kot [[pianist]] z lastnim ''Klavirskim koncertom v C-duru'' in izdal prva dela. Postal je najslavnejši pianist na Dunaju. Ko je v [[Burgtheater|Burgtheatru]] odigral ''Klavirski koncert v B-duru op. 19'' v korist vdov umetnikov, je postal znan širom po Evropi.
* 9 simfonij: ([[Simfonija št. 1 (Beethoven)|št. 1]], [[Simfonija št. 2 (Beethoven)|št. 2]], [[Simfonija št. 3 (Beethoven)|št. 3]], [[Simfonija št. 4 (Beethoven)|št. 4]], [[Simfonija št. 5 (Beethoven)|št. 5]], [[Simfonija št. 6 (Beethoven)|št. 6]], [[Simfonija št. 7 (Beethoven)|št. 7]], [[Simfonija št. 8 (Beethoven)|št. 8]] in [[Simfonija št. 9 (Beethoven)|št. 9]])
* 5 klavirskih koncertov ([[Klavirski koncert št. 1 (Beethoven)|št. 1]], [[Klavirski koncert št. 2 (Beethoven)|št. 2]], [[Klavirski koncert št. 3 (Beethoven)|št. 3]], [[Klavirski koncert št. 4 (Beethoven)|št. 4]], [[Klavirski koncert št. 5 (Beethoven)|št. 5]])
* 1 [[Violinski koncert (Beethoven)|violinski koncert]]
* lucid dreams
* [[Trojni koncert (Beethoven)|Trojni koncert]] (za violino, [[violončelo]], klavir in orkester)
* 11 simfoničnih [[uvertura|uvertur]]
* 10 violinskih sonat
* 32 [[Klavirske sonate (Beethoven)|klavirskih sonat]]
* 1 [[opera]] (look at me[[Fidelio]])
* ''[[Missa solemnis (beethoven)|Missa solemnis]]'', op. 123
| 