Secret Intelligence Service: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 45:
 
Od leta 1994 je sedež SIS v SIS Building v [[London|Londonu]] na South Bank ob reki [[Temza|Temzi]].
 
== Zgodovina in razvoj ==
 
=== Izvor ===
Služba izhaja iz urada tajne službe, ki je bila ustanovljena 1. oktobra 1909. Urad je bil ustanovljen na pobudo admiralitete in vojnega urada z namenom nadzora nad tujimi tajnimi operacijami, ki so potekale v Združenem kraljestvu, zlasti s poudarkom na dejavnosti Nemčije. Urad je bil razdeljen na pomorski in vojaški odsek, ki sta se sčasoma specializirala za vohunjenje v tujini in notranjo protivohunsko dejavnost. Specializacija je bila namenjena predvsem Admiraliteti, ki je želela čim več izvedeti o moči nemške cesarske mornarice. Med prvo svetovno vojno, leta 1916, sta oddelka doživela administrativne spremembe tako da je osek za tujino postal odsek MI1(c) Direktorata vojaške obveščevalne službe.
 
Njegov prvi direktor je bil kapitan Sir Mansfield George Smith-Cumming. Korespondence je pogosto podpisoval s svojo začetnico C z zelenim črnilom. Ta uporaba se je razvila kot kodno ime in so se je držali vsi naslednji direktorji SIS pri podpisovanju dokumentov za namenom, da bi ohranili anonimnost.
 
=== Prva svetovna vojna ===
Ker med prvo svetovno vojno ni bilo mogoče vzpostaviti vohunske mreže znotraj Nemčije je urad večino podatkov pridobil iz vojaških in komercialnih obveščevalnih podatkov zbranih preko omrežij v nevtralnih državah na okupiranih ozemljih in v Rusiji.
 
=== Medvojno obdobje ===
Po vojni so se finančna sredstva močno zmanjšala, vendar je SIS v dvajsetih letih prejšnjega stoletja vzpostavila tesne vezi z diplomatsko službo. Avgusta 1919 je Cumming ustanovil oddelek za nadzor potnih listov, ki je zagotavljal diplomatsko kritje za agente v tujini. Delovno mesto pooblaščenca za kontrolo potnih listov je operativcem zagotavljalo diplomatsko imuniteto.
 
Podatki, ki so se pridobili na terenu so se večinoma pošiljali Admiraliteti vojnemu uradu.
 
Po prvi svetovni vojni je SIS prešla pod nadzor zunanjega ministrstva. V tem času je bila organizacija znana pod različnimi nazivi; ''zunanja obveščevalna služba, MI1(c), posebna obveščevalna služba'' in celo ''organizacija C''. . Okoli leta 1920 se se je vse pogosteje začelo omenjati ime Tajna obveščevalna služba (SIS), ki se je uporabljalo vse do danes. Leta 1994 je bilo ime zapisano tudi v zakon o obveščevalnih službah. Med drugo svetovno vojno se je zaradi praktičnosti uporabljalo ime MI6, ki se je ohranilo tudi kasneje in je postalo znano tudi v popularni kulturi.
 
Skozi večino dvajsetih let prejšnjega stoletja je bil urad osredotočen na komunizem zlasti na ruski boljševizem. Primera te dejavnosti sta poizkus strmoglavljenja boljševiške vlade leta 1918 in tradicionalno vohunjenje v Sovjetski Rusiji v prvih letih njenega obstoja.
 
Po smrti Cumminga, 14. junija 1923, ga je kot C nadomestil Sir Hugh "Quex" Sinclair. Ta je ustanovil naslednje oddelke:
 
* Osrednji oddelek za tujo protivohunsko dejavnost, oddelek V, za povezovanje z Varnostno službo za zbiranje poročil o protivohunski dejavnosti s čezmorskih postaj.
* Oddelek za gospodarsko obveščanje, oddelek VII, za obravnavanje trgovine, industrije in tihotapstva.
* Oddelek za radijske komunikacije, oddelek VIII, za komunikacijo z operativci in agenti v tujini.
* Oddelek N za izkoriščanje vsebin tajnih diplomatskih torb.
* Oddelek D za izvajanje političnih tajnih operacij in paravojaških operacij v času vojne. Oddelek D bi organiziral Home Defence Scheme v Združenem kraljestvu, med drugo svetovno vojno je postal temelj za Special Operations Executive (SOE).
 
== Zunanje povezave ==