Gradaščica: Razlika med redakcijama

== Ljudje in reka ==

Z vidika poseganja človeka v rečno strugo imamo na Gradaščici dva zelo različna odseka. Od sotočja obeh povirnih vodotokov pod [[Polhov Gradec|Polhovim Gradcem]] do bokalškega jezu je rečna struga v bolj ali manj naravnem stanju, s prodnatim dnom in z drevjem ter grmovjem obraščenimi brežinami. Regulacijski posegi so omejeni na posamične kratke odseke, kjer je bilo potrebno upočasniti njeno erozijsko delovanje. Za razliko od tega dela je v spodnjem toku struga Gradaščice povsem spremenjena, saj so z obsežnimi regulacijami poskušali zmanjšati nevarnost poplav, vendar posegi niso bistveno zmanjšali nevarnosti. Uspešnejši so bili posegi v strmih hudourniških grapah v povirju, kjer so že pred prvo svetovno vojno začeli graditi protierozijske pregrade in sanirati erozijska žarišča, od koder je ob visokih vodah prihajala ogromna količina plavja. Še obsežnejša so bila tovrstna dela po katastrofalnih poplavah septembra 1926 (Žerovnikov graben, [[Mačkov graben]], Petačev graben, [[Kuzlovec]], Ilov graben)<ref>{{navedi knjigo |last1=Jesenovec|first1=Stanislav|year=1995|title=Pogubna razigranost: 110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem (1884-1994)|publisher=Podjetje za urejanje hudournikov|isbn=961-90239-0-0|cobiss=50930944|pages=276}}</ref>, vendar je bilo njihovo vzdrževanje v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko smo imeli daljše obdobje brez poplav, razmeroma skromno, pozornost se je tudi preusmerila na urejanje struge ob spodnjem toku.

Na mestu današnjega bokalškega jezu, ki je daleč največji vodogradbeni objekt na Gradaščici, je že v preteklosti stal lesen jez, ki pa ga je ob poplavah večkrat odneslo. Po poplavi leta 1924 so začeli s pripravami na gradnjo sedanjega jezu, ki so ga postavili v letih 1926–1927. Jez ima 47&nbsp;m dolgo in 1,5&nbsp;m visoko prelivno polje, na njegovi levi strani pa so zapornice, skozi katere odteka del vode v (Mestno) Gradaščico, del pa mimo prelivnega polja v [[Mali graben]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Jamnik|first1=Primož|year=2007|title=Optimizacija struge Malega grabna na območju Viča, Ljubljana |publisher=Diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani|pages=17–19}}</ref>