|
Abecedna vojna
==Potek abecedne vojne==
[[Slika:Boxja sluxba ker8anske mladosti (1830).JPG|thumb|right|250px|''Boxja sluxba'' (Božja služba): katekizem Petra Dajnka v dajnčici.]]
Tedanji mlajši rod je želel svoja romantična načela izražati ne samo v znanosti, temveč tudi v poeziji. Po Vodnikovi smrti niso imeli Slovenci nobenega [[časopis]]a ali [[Pesniški zbornik|pesniškega zbornika]], v katerem bi lahko slovenski pesniki in pisatelji pisali svoja dela. Prav zato se želeli mladi kot so [[Janez Cigler]], [[Ignacij Holzpfel]] in [[Frančišek Andriolli]] ustvariti nov časopis.
Leta 1824 so začeli z literarno-znanstvenim slovenskim listom Slavinja, vendar za njegovo izhajanje niso dobili potrebnega dovoljenja. Nato so se mladi pesniki leta 1830 združili okrog [[Matija Čop|Matije Čopa]] in [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] ter pod uredništvom [[Miha Kastelc|Mihe Kastelca]] začeli izdajati pesniški zbornik [[Kranjska čbelica]]. Zadela je na precejšen odpor Kopitarja, ki je bil v tistem času navdušen le za [[Srbska poezija|srbsko poezijo]] zaradi tesnega sodelovanja z [[Vuk Stefanović Karadžić|Vukom Karadžićem]]. Tako sta trčila nazor mladih in starih, ki so imeli v svojih rokah [[cenzura|cenzuro]], drug ob drugega.
V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil revizor knjig [[janzenist]] Pavšek, na [[Dunaj]]u pa je cenzorske posle opravljal Jernej Kopitar. V tistem času Prešeren izda dialoško satiro ''[[Nova pisarija|Novo pisarijo]]'', s katero je osmešil tedanje prevladujoče pojmovanje, naj bo poezija poučna, utilitarna in tudi poglavitne zagovornike takšnega mišljenja predvsem Kopitarja. Pravi boj z le-tem se je začel leta 1833, ko je Matija Čop, duhovni vodja Čebelice, napadel [[Metelčica|metelčico]]. In tako se je vnel abecedni boj, ki ga je sprožil že prej sam Kopitar s tem, ko je izdal slovnico. Kopitar je zagovarjal načelo, naj vsakemu glasu ustreza ena sama črka, brez kakršnih koli znamenj, kar pomeni, da bi latinski abecedi bilo potrebno dodati za slovenske glasove le nekaj novih črk, ki jih latinica nima. Te naloge se je tudi lotil skupaj z Dobrovskim, začetnikom slavistične vede. Lotili so se je še nekateri drugi, predvsem janzenisti in Metelko. Tej so segli še na druga področja. Nasprotnikom, ki so se bojevali proti nepraktični, okorni in grdi metelčici, so prisojali nečedne namene in jih dolžili, da je njihov boj naperjen proti duhovščini in veri.
Februarja 1833 je v tedniku {{jezik-de|[[Illyrisches Blatt]]}} (po slovensko ''Ilirski list'') izšel Čopov nemški prevod kritike, ki jo je napisal [[Čehi|češki]] pesnik [[Čelakovsky]] o prvih treh zvezkih Čbelice. Da bi Čop vse skupaj še malo zagrenil je dodal še nekatere svoje dostavke o neprikladnosti metelčice. Zatem je Čop napisal še več člankov z naslovom {{jezik-de|Slowenischer ABC-Krieg}} po slovensko slovenska abecedna vojna kot odgovor nasprotnikom. Odgovarjali so mu Metelko in drugi, med njimi je bil tudi Kopitar. Vse članke je Čop zbral v nemški knjižici {{jezik-it|[[Nuovo discacciamento di lettere inutili]]}} v slovenščini ''Novo preganjanje nekoristnih črk''.
Čop je v svojih člankih o metelčici zastopal stališče, naj slovenski črkopis upošteva splošne značilnosti slovenskega jezika in ne samo posebnosti enega narečja. In prav to je s svojimi znanstveno utemeljenimi spisi tudi dosegel. Metelčica je bila prepovedana, še naprej je ostala v uporabi [[bohoričica]], zatem pa jo je zamenjala [[gajica]].
[[Kategorija:Slovenska abeceda]]
|
