Utva 75: Razlika med redakcijama

Letalo je delovalo v Jugoslovanskem vojnem letalstvu kot osnovno letalo za selekcijo, vzporedno pa so ga dajali v operativno uporabo aeroklubom za potrebe osnovnega usposabljanja rezervnih častnikov, vzdrževanja naleta pilotv rezervne sestave, letalskega prevzema pošte s sidrom in vleko jadralnih letal ter splošno uporabo aeroklubov. Letalo se je izkazalo za robustno, a ekonomsko zelo neučinkovito, vzdrževanje je za dvosedežno letalo zelo drago in tudi poraba goriva je velika. Ocenjujejo, da so dolgoročni stroški 150 % višji kot pri Cessni 152. Letalo leti zelo počasi okoli 160 km/h s porabo goriva okoli 45 litrov na uro. Pri vleki jadralnih letal poraba goriva doseže 55-60 litrov na uro. Podvozje je fiksno z oleo-pnevmatskimi blažilniki. Zamenjani so položaji ročic za plin in RPM, kar povzroča zmedo, pri vseh zahodnih letalih je plin na lev in RPM na desni, ampak na Utvi 75 je ravno obratno. Cena vzdrževanja propelerja je zaradi sistema konstantnih vrtljajev 130% višja od fiksnega propelerja, tudi fiksni stroški motorja so okoli 60% višji kot pri drugih dvosedih. Letalo je v klubski uporabi ocenjeno kot izredno ne učinkovito in se ga je uporabljalo zgolj zaradi donacije vojske, po večini pa so letala na tleh zaradi visokih stroškov vzdrževanja in slabih zmogljivosti ter zastarele avionike. Vrata kabine imajo slabo zasnovan sistem zapiranja, zaradi česar se mnoga vrata razbijejo zaradi nenamernega odpiranja v zraku. Vendar ima letalo enega boljših sistemov vzmetenja in tudi trdi pristanki se občutijo mehko. V Sloveniji so vsaj 4 letala (Postojna, Slovenj Gradec, Novo mesto, Zagorje) od 12 letal, končala v nepopravljivih nesrečah.