Redakcija: 17:33, 6. oktober 2021 uredi Marko3 (pogovor \| prispevki) 20.238 urejanj m →‎Vrste obrazil ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:37, 15. november 2021 uredi razveljavi ZimskoSonce (pogovor \| prispevki) 11.910 urejanj mBrez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Obrazilo''', '''afiks''' ali '''pona''' je [[morfem]] (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo [[beseda\|besedo]], npr.:<ref>''Slovenski pravopis'', Ljubljana 2007, str. 202.</ref>▼ ~~{{združi\|Pona}}~~ ▲'''Obrazilo''' je [[morfem]] (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo [[beseda\|besedo]], npr.:<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 202.</ref> * -''ica'' v ''miz'''ica''''' * ''pre''- v '''''pre'''lep'' Vrstica 7 ⟶ 6: * -''ø'' v ''skok-'''ø''''' Del besede, iz katere z obrazilom tvorimo novo besedo, imenujemo [[podstava]] (npr. ''mizica'': podstava = ''miz''-, obrazilo = -''ica''). Na stiku med podstavo in obrazilom pogosto prihaja do glasovnih premen (''knjiga'' – ''knji'''ž'''ica'').<ref name="Zagar">Žagar F. ''Slovenska slovnica za vsak dan''. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref> Obrazila so različna: večinoma so glasovna (npr. -ko, -in, -ka), lahko so tudi ničta (-ø v besedi govor); glasovna so nenaglašena ali naglašena (-ko, -in proti -ost, -o-), nahajajo se za podstavo (sin-ko), pred podstavo (pre-mlad), sredi nje (drev-o-red), lahko pa so tudi prosta (npr. se v napiti se). <ref name="Toporišič">Toporišič J. ''Slovenska slovnica''. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref> == Vrste obrazil == Vrstica 15 ⟶ 14: Posamezni tipi obrazil imajo svoja imena: * '''pripone''' ali '''sufiksi''': obrazila, ki so za podstavo. * '''predpone''' ali '''prefiksi''': obrazila, ki so pred podstavo. * '''medpone''' ali '''interfiksi''' (tudi vezni samoglasniki): obrazila, ki ne stojijo ne na začetku in ne na koncu, Vrstica 24 ⟶ 23: Poleg priponskih obrazil se v nekaterih primerih besedotvorno uporabljajo tudi sklonila; primer: Jož/-a/-e (žensko ime) proti Jož/e- ø /et-a (moško ime) ali Mihael/-a proti Mihael/ ø. <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref> [[Ada Vidovič Muha]] v delu Slovensko skladenjsko besedotvorje pravi, da je glede na morfemsko sestavo obrazilo lahko eno-ali večmorfemsko, slednje ločimo zopet glede na predvidljivost razvrstitve obrazilnih morfemov na dvo- in več kot dvomorfemska. <ref name="Vidovič-Muha">Vidovič-Muha A. ''Slovensko skladenjsko besedotvorje''. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.</ref> • '''Enomorfemska''' obrazila so tako po izvoru kot razvrstitvi (distribuciji) treh tipov – priponska, če se razvrščajo desno od BPo, predponska, če se razvrščajo levo, in medponska, če se razvrščajo znotraj BPo; slednja razvrstitev je pogojena z najmanj dvokorenskostjo BPo. Vrstica 30 ⟶ 29: • '''Dvomorfemska''' obrazila so glede na razvrstitev svojih sestavnih morfemov dveh tipov: predponsko-priponska obrazila (pod-nož-je, v-član-i-ti, ob-kol-i-ti, pod-streš-je, za-peč-ek, Za-gor-je) in medponsko-priponska obrazila (bacil-o-nos-ec, cestn-o-promet-ni, čas-o-pis-0, dolg-o-las-0, dobr-o-srč-en) Medponsko obrazilo je lahko več kot dvomorfemsko, najmanj pa enomorfemsko, ko gre za priredne zloženke; lahko gre torej za enomorfemsko medponsko obrazilo ali za obrazila, sestavljena iz več medpon; po izvoru so tovrstna obrazila slovničnopomenska '''iz prirednega veznika {in}'''; tvorjenke so priredne zloženke '''(Zprir)''', npr. '''bel-o--modr-o--rdeč.)<ref name="Vidovič-Muha">Vidovič-Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.</ref>''' Glede besedotvorne podstave velja pravilo, da mora biti njen korenski morfem (ali več korenskih morfemov) tudi v (predmetnopomenski) besedi skladenjske podstave; pri višjestopenjskih tvorjenkah je besedotvorna podstava sestavljena tudi iz obrazilnih morfemov nižje tvorbene stopnje. Pri medponskih obrazilnih morfemih je besedotvorna podstava dvo- ali večdelna. <ref name=Vidovič-Muha>Vidovič-Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.</ref> == Variante obrazil == [[Jože Toporišič~~\|Jože Toporišič]]~~ pravi, da imajo nekatera obrazila več variant, kar je odvisno od različni pogojev. Tako se obrazilo '''-ǝc/-c-''' kot ga imamo v besedi starec starca, za zlogom s polglasnikom poenostavi v '''-c-''' (vetrc vetrca), za dvema soglasnikoma pa v '''- ǝc-''' (jezdec jezdeca). Podobno je z '''-ǝn/-n-''': miren mirnega proti smiseln smiselnega proti dajatven dajatvena (v dajatven se govori tudi e). <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref> Veliko obrazil je sinonimnih, tj, imajo različno glasovno podobo, pa enak pomen: lip i ca – klopca. Obrazilo '''-ica''' se dodaja predvsem podstavam iz samostalnikov 1- ž. sklanjatve, '''-ca''' pa podstavam 2. ž. sklanjatve: podobno '''-ov''' dodajamo samostalnikom moškega, '''-in''' pa ženskega spola, če hočemo izraziti svojino: bratov, sestrin. Včasih jih izbiramo glede na to, ali hočemo napraviti samostalnik moškega, ženskega ali srednjega spola (brat-ec – sestr ica – det ece, fant ek – pun čka – klob ko/klobčič) ali pa delamo poimenovanje osebe ali predmeta (hladil ec – hladil nik). <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref> == Izbira obrazila == Z izbiro obrazila je določena [[besedotvorna vrsta]]:<ref name=Zagar/><ref>Toporišič J. ''Besedjeslovne razprave''. Založba ZRC, 2006: 147–148.</ref> * desno obrazilo ([[pripona]])/ '''priponsko obrazilo''' pomeni izpeljavo (npr. pripona -''ec'' v ''pis-ec'' → ''pisec'') * levo obrazilo ([[predpona]])/ '''predponsko obrazilo''' pomeni sestavo (npr. predpona ''pred''- v ''pred-naročiti'' → ''prednaročiti'') Vrstica 48 ⟶ 46: * sklopno obrazilo (strnitev) pomeni sklapljanje (''na to'' → ''nato'') == ~~Literatura~~Viri == * Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976. * Vidovič Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje, 2011. *Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004. == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Besedotvorje]]

Obrazilo: Razlika med redakcijama