Izraz '''molasamolása''' se nanaša na zaporedje [[peščenjak]]ov, [[skrilavec|skrilavcev]] in [[konglomerat]]ov, ki je nastala po končani alpidski orogenezi oziroma kot kopenska ali plitva morska nahajališča pred dvigajočimi gorskimi verigami. Nanosi molase se kopičijo v predelu obronkov, zlasti flišni nanosi, na primer tistih, ki so zapustili dvigajoče [[Alpe]] ali [[erozija|erozijo]] v [[Himalaja|Himalaji]]. V primerjavi z globokomorskimi flišnimi sedimenti so ti nanosi običajno ne-morski naplavinski in rečni sedimenti nižin. Sedimentacija se ustavi, ko se [[orogeneza]] ustavi ali ko so gore erodirale.<ref name=Stanley> Stanley, Steven M., ''Earth System History'', New York: W.H. Freeman and Company, 1999, p.243 {{ISBN|0-7167-2882-6}} </ref>
Molasa lahko včasih popolnoma napolni predgorsko kotlino (molasni kotlina ali molasni bazen) in ustvari skoraj ravno površino, ki pa kljub temu ostaja strukturna [[sinklinala]]. Molasa je lahko v bližini gorske verige zelo gosta, vendar se običajno redči proti notranjosti [[kraton]]a; taka masivna, izbočena kopičenja sedimenta so znana kot klastični klini.
