Wikipedija

Cukrarna: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PetarM (pogovor | prispevki)
689 urejanj
Brez povzetka urejanja
G-Cup (pogovor | prispevki)
1.958 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 35:
}}
 
'''Cukrarna''' je stavba na [[Poljanski nasip, Ljubljana|Poljanskem nasipu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Spada med najpomembnejše industrijske objekte viz prviprve polovicipolovice [[19. stoletje|19. stoletja]] na Slovenskem.
 
==Sladkorna rafinerija==
Leta 1828 sta Rossmann & Pelican, borzna veletrgovca v [[Trst]]u, prosila za podelitev deželnega tovarniškega dovoljenja za [[sladkor]]no [[rafinerija|rafinerijo]]. Sprva je bil za tovarniško poslopje namenjen [[grad Črnelo]] poleg [[Dob pri Domžalah|Doba pri Domžalah]], katerega lastnik je bil Josip Pelican. Kasneje sta se trgovca odločila, da bosta tovarno postavila v Ljubljani, glavni razlog za to pa je bila bližina carinarnice, zaradi česar so odpadli nepotrebni dvojni stroški ob prevozu blaga na glavni carinski urad. Dovoljenje za tovarno sta dobila 20. julija 1828. Družabniki so izbrali prostor za objekt v poljanskem predmestju, tik ob Ljubljanici, tedanji pomembni prometni žili.
 
[[Kupoprodajna pogodba]] je bila v [[zemljiška knjiga|zemljiško knjigo]] vpisana šele 21. februarja 1832. Tovarna pa je kljub poznem vpisu obratovala že od 27. decembra 1828. Na ta dan je bilo izvršeno poskusno varjenje. Z 22 delavci in enim varilnim kotlom pa je še močno zaostajala za kasnejšim obsegom in za prvo rafinerijo v [[Blatna vas|Blatni vasi]]. V toku razvoja sladkorne rafinerije je prišlo do pogostih sprememb v lastništvu, zato se je tudi naziv tovarne spreminjal. Ta je večinoma vseboval ime enega ali več lastnikov. Leta 1831 je bil kapital sladkorne rafinerije zvišan, tudi zgradbe so bile povečane, rafinerija pa je od takrat naprej delovala s tremi kotli. Število zaposlenih se je povečalo na 45. Leta 1835 so vanjo postavili prvi [[parni stroj]] na ozemlju današnje Slovenije. Parni stroj je služil za pogon vodne črpalke in dviganje materiala v višje nadstropje tovarniške zgradbe. Leta 1837 so lastniki zašli v težave, iz katerih so se rešili z delno prodajo podjetja največjemu upniku, [[dunaj]]ski banki ''Arnstein & Eskeles''.
 
[[Slika:Cukrarna.jpg|thumb|300px|left|Cukrarna kot [[Meksikajnarji|meksikajnarska]] vojašnica]]
Vrstica 52:
[[Slika:20130528 Ljubljana 327.jpg|thumb|260px|Propadajoči zidovi Cukrarne, 2013]]
[[Slika:Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana) v2.jpg|260px|sličica|Južna zidina po obnovitvi (2021)]]
25. avgusta 1858 je nepazljivost nekega delavca povzročila požar, ki je uničil tovarno, skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja. Vse drugo razen drvarnice in hleva je pogorelo. Tovarna je izgubila tudi visoke dimnike, ki so ji dajali značaj industrijskega objekta. Do srede decembra so tovarniško poslopje že delno prekrili, želeli so urediti še notranjost in nadaljevati z gradnjo. Ponovnega obratovanja pa ni bilo več. Za zaton ljubljanske rafinerije je kriva tudi čedalje hujša konkurenca pridelovalcev sladkorja iz [[sladkorna pesa|sladkorne pese]]. Po tem so vsi objekti tovarne, po neuspeli dražbi, prišli v last [[Avstrija|avstrijske]] nacionalne banke, od katere je cukrarno leta 1863 kupil zagrebški veletrgovec Gvido Pongratz. Od leta 1864 do 1866 je ta dobro zaslužil z oddajo celotnega poslopja rekrutom. Okoli 1870 se je v cukrarniCukrarni nastanila državna [[tobak|tobačna]] tovarna, ki je bila tu do leta 1872, ko je poslopje v začetku januarja ponovno gorelo.
 
Leta 1873 je bilo poslopje namenjeno [[Vojašnica|kasarni]], kar je cukrarna ostala do padca [[avstro-ogrska monarhija|monarhije]]. V poslopju so živeli tudi revnejši Ljubljančani. Tu sta mlada umrla [[Dragotin Kette]] (1899) in [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1901). Dragotin Kette se je na vojaških vajah hudo prehladil, zato so ga poslali v tržaško vojaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da zaradi bolezni ni več sposoben za vojaško službo. Zatekel se je v staro cukrarno v Ljubljani, h gospodinji Polonici Kalan in prijatelju Josipu Murnu, ki ga je Kalanova vzela k sebi, ko je dopolnil štiri leta.
 
Lastništvo je nato prešlo na podjetje pletenin in tkanin. Med drugo svetovno vojno so kleti služilaslužile za zaklonišča. Po vojni so v delu poslopij shranjevali konfiscirano pohištvo in druge predmete.
 
Leta 1955 so na zahodnem delu severne fasade odkrili spominsko ploščo razdeljeno v tri dele. Zgoraj pišeso zapisali: ''"V tej hiši so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji."'' V sredini pišeje bil napis: ''"V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna."'' In spodajSpodaj je pisalo: ''"Tu sta izdihnila Dragotin Kette 26. IV. 1899 in Josip Murn 18. VI. 1901."''
 
Nad drugim vhodom je bila tabla z napisom: »Zavod sprejemni center, prenočišča«, kar je bilo uradno ime stavbe. Po drugi svetovni vojni je spet sprejemala socialno ogrožene ljudi in postala prehodni dom za delavce gradbenih podjetij in socialne varovance. Prenočevali pa so tudi prodajalci ljubljanske tržnice. Včasih so bili v tej stavbi še prostori [[Javna razsvetljava Ljubljana|Javne razsvetljave Ljubljana]], tovarne [[Otroški voziček|otroških vozičkov]] Tribuna ter delavnice [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča]].
 
V začetku 90. let 20. stoletja so Cukrarno izpraznili z namenom prenove in spremembe v nakupovalno središče. Načrti se niso uresničili in v objekt so se naselili [[brezdomec|brezdomci]]. Med njimi je pogosto krožila droga. Zaradi večkratnih požarov, ki so jih zanetili (v enem izmed njih je pogorel tudi osrednji del ostrešja), so objekt za silo zavarovali pred nadaljnjim propadanjem, okna in vrata v nižjih nadstropjih pa zazidali ter s tem večinoma preprečili dostop do objekta. Kasneje so za ves promet, tudi pešce, najprej delno, nato pa popolnoma zaprli tudi del [[Poljanski nasip, Ljubljana|Poljanskega nasipa]], saj je prehod ob objektu zaradi možnosti odpadanja delov stavbe postal prenevaren.
 
Leta 2010 so za potrebe izgradnjegradnjo [[Fabianijev most|Fabianijevega mostu]], s katerim so povezali mestno obvozno cesto, podrli del povezovalnega trakta med Cukrarno in dvorcem ter stavbo dodatno utrdili.
 
==Obnova==
Tekom let se je pojavilo več načrtov za obnovo močno dotrajane stavbe in različni lastniki. V devetdesetih letih 20. stoletja so obstajali načrti za preureditev Cukrarne v nakupovalno središče, ki pa so propadli, saj je nosilec projekta, podjetje Emona inženiring d.o.o., šel v stečaj.
 
Leta 2009 je [[Mestna občina Ljubljana]] zasnovala načrte za projekt "Ena hiša", po katerih naj bi območje Cukrarne do leta 2014 spremenili v sodobno upravno središče. Zaradi gospodarske krize se je izgradnja kompleksa, ki naj bi stala preko 150 milijonov [[Evro|evrov]], premaknili v nedoločeno prihodnost.<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/ljubljana/brez-zagona-gospodarstva-155-milijonov-evrov-vredne-ene-hise-ne-bo.html|title=Brez zagona gospodarstva 155 milijonov evrov vredne "Ene hiše" ne bo|last=Jesenšek|first=Maša|date=3. 1. 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=5. 1. 2013}}</ref> Kasneje so načrte oklestili ter v stavbi predvideli ureditev [[Galerija|galerijskih]] prostorov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/kaj-bo-po-prenovi-ostalo-od-propadajoce-cukrarne.html|title=Kaj bo po prenovi ostalo od propadajoče Cukrarne|last=Jesenšek|first=Maša|date=12. 9. 2017|accessdate=10. 10. 2018|language=sl}}</ref> Vrednost obnove, ki predvideva odstranitev vseh notranjih konstrukcijskih elementov ter ohranitev in ojačitev zunanjih zidov, je bila ocenjena na 21,6 milijona evrov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042840328/|title=Prenova Cukrarne Strabagu|date=20. 9. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 10. 2018}}</ref> Septembra 2018 je bil uspešno zaključen razpis za izvedbo prenove. Prva gradbena dela na objektu so se začela 10. oktobra 2018,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042842843/|title=Cukrarna dočakala začetek prenove|date=10. 10. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 10. 2018}}</ref> prenova pa je bila končana septembra 2021.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/cukrarna.html |title=Prenovljena Cukrarna stopila na novo pot |date=22. september 2021 |work=24ur.com |accessdate=14. oktober 2021}}</ref>
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Cukrarna«