Plečnikove Žale: Razlika med redakcijama

S povečanjem [[mesto|mesta]] [[Ljubljana]] in s tem tudi povečanjem potreb po [[grob|prostorih za grobove]]ovih so v [[1930.|30. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] razglasili pokopališče za centralno na področju Ljubljane in ga v ta namen ustrezno preuredili.

Sprva je bil za ureditev zadolžen arhitekt [[Ivo Spinčič]], toda zaradi nestrinjanja dela ljubljanskih politikov in javnosti z njegovim načrtom skupne mrtvašnice, je leta [[1936]] projekt prevzel vodilni slovenski arhitekt medvojnega časa [[Jože Plečnik]], ki je še isto leto predlagal osnovno shemo drugačne ureditve. Načrt je bil končan leta [[1938]], ko so pričeli graditi. Ovira so bile nekatere robne parcele, ki jih tedanji lastniki niso želeli prodati za pokopališče. Zato so Plečnikovi objekti postavljeni na ostro zamejen prostor. Objekti so bili večinoma končani leta [[1940]]. Notranje opremljanje objektovkapelic je bilo pretežno zaključeno šele leta [[1944]].

Po dokončanju krematorija na severni strani Žal so iz različnih razlogov (racionalizacija, higienski standardi, spremenjen način pogrebov) nehali uporabljati kapele Plečnikovega dela Žal. Plečnikova celota je tako začela propadati. Iskali so nove namembnosti. Po dolgih letih diskusij so z avtoriteto Janeza Milčinskega in podporo konservatorjev znova začeli uporabljati Plečnikove mrliške vežice, v začetku samo za dopoldanske pogrebe. Leta [[1987]] so konservatorji s sodelovanjem Vlasta Kopača začeli z obnavljanjem močno poškodovanih objektov. Sam projekt obnovo je trajal kar 5 let, tako da so ponovno odprli Plečnikove Žale šele leta [[1992]].

Osrednja stavba žalskega kompleksa je '''Molilnica''', oblikovana ob stranskih pročeljih kot rastrska mreža pravokotnih okenskih polij, pred katere so nameščeni stilizirani staroegipčanski alabastroni (posode, v katerih so Egipčani shranjevali olja) in kot taki spominjajo na simboliko obreda maziljenja v krščanskem pogrebnem obredju. S tem je arhitekt molilnico simbolično povezal z mislijo priprave na večno življenje. Pod velikim baldahinom se nahajata katafalk in govorniški oder, namenjen poslovilnim besedam in zahvalam pokojniku.

Prva v nizu '''vežic''' je na levi posvečena apostolu in prvemu Kristusovemu nasledniku '''sv. Petru'''; nad njo se metaforično vzdiguje silhueta ptice, kot simbol sv. Duha. Sledita ji v eno celoto povezani '''vežici sv. Marije''' in '''sv. Jakoba''' ter za njo '''vežica sv. Janeza Krstnika'''. NedalečMed stranto sevežico nahajain molilnico stoji kapelica v obliki tumulusa, posvečena zavetniku Kranjskih dežel, '''sv. Ahacu'''; vežica je bila prvotno namenjena pokojnikom, ki so se smrtno ponesrečili v gorah in umrlim nekrščenim otrokom. Na drugi strani se blizu propilej nahaja '''vežica sv. Krištofa''' s tipičnimi antičnimi arhitekturnimi elementi in ob molilnici kapela '''sv. Nikolaja''', zavetnika ljubljanske stolnice; z močnim spodnjim rustikalnim delom in veliko 'prosojno' rozeto na zgornjizgornjem partijidelu nad vhodom. Za njimi setem nahajatastojita kapelici, med seboj povezani s poveznjenim banjastim obokom, '''kapelica sv. Andreja''' (Plečnikov brat duhovnik je bil prav tako Andrej, tako da je kapela simbolično posvečena tudi njemu) in sv. Frančiška Asiškega. Sledijo jima '''kapele sv. Jožefa''' in '''sv. Antona''', '''sv. Cirila''' in '''sv.''' '''Metoda''', '''sv. Jurija''' in nazadnje še asimetrično oblikovana '''kapela Adama in Eve''', prvotno namenjena za poslednje slovo neverujočih (ateistov), brezimnih pokojnikov in pokopom pripadnikov drugih veroizpovedi.

Čisto na koncu je Plečnik umestil stavbo mizarskih '''delavnic''', v začetku namenjeno izdelovanju krst. Fasadno strukturo lepo naglaša uporaba opeke in vzorčasto oblikovanih savskih prodnikov, kar ji daje izjemno dinamiko in pestrost. Nekaj let je bil v teh prostorih nameščen Restavratorski center. V letu 2021 je v stavbi uprava Žal.

V zgornjem nadstropju seobjekta nahajajoso simbolne figuralne poslikave Slavka Pengova v kombinirani tehniki freske in sgraffita. Prizori fresk so povzeti po Jezusovih svetopisemskih čudežih iz evangelijev,. medMed katerimiupodobljenimi najdemo celo Plečnikov portret: upodobljenpredstavljen je v čolnu skupaj z Jezusom, pri čudežu ulova rib. V prizoru, kjer Jezus nasiti tisoč mož, je še portret takratnega ljubljanskega župana Jurija Adlešiča, s knjigo v rokah. Župan je slovesno otvoril Plečnikove Žale v nedeljo 7. julija 1940.