Plečnikove Žale: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
== Zgodovina ==
S povečanjem [[mesto|mesta]] [[Ljubljana]] in s tem tudi povečanjem potreb po [[grob|prostorih za grobove]]
Sprva je bil za ureditev zadolžen arhitekt [[Ivo Spinčič]], toda zaradi nestrinjanja dela ljubljanskih politikov in javnosti z njegovim načrtom skupne mrtvašnice, je leta [[1936]] projekt prevzel vodilni slovenski arhitekt medvojnega časa [[Jože Plečnik]], ki je še isto leto predlagal osnovno shemo drugačne ureditve. Načrt je bil končan leta [[1938]], ko so pričeli graditi. Ovira so bile nekatere robne parcele, ki jih tedanji lastniki niso želeli prodati za pokopališče. Zato so Plečnikovi objekti postavljeni na ostro zamejen prostor. Objekti so bili večinoma končani leta [[1940]]. Notranje opremljanje
Po dokončanju krematorija na severni strani Žal so iz različnih razlogov (racionalizacija, higienski standardi, spremenjen način pogrebov) nehali uporabljati kapele Plečnikovega dela Žal. Plečnikova celota je tako začela propadati. Iskali so nove namembnosti. Po dolgih letih diskusij so z avtoriteto Janeza Milčinskega in podporo konservatorjev znova začeli uporabljati Plečnikove mrliške vežice, v začetku samo za dopoldanske pogrebe. Leta [[1987]] so konservatorji s sodelovanjem Vlasta Kopača začeli z obnavljanjem močno poškodovanih objektov. Sam projekt obnovo je trajal kar 5 let, tako da so ponovno odprli Plečnikove Žale šele leta [[1992]].
Plečnikove Žale so bile leta 2009 razglašene za [[kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] državnega pomena. Dobile so tudi prvotni znak evropskega spomenika, kakršnega so tedaj imeli samo trije spomeniki Sloveniji (še Bolnica Franja in spominska cerkvica Javorca nad Zatolminom).
Vrstica 48:
Na vrhu stebriščnega portala stoji dvojna skulptura [[Kristus]]a in [[Marija|Marije]], delo [[Boris Kalin|Borisa Kalina.]] Kip Marije in Kristusa predstavlja dvojni pomen samega slavoločnega vhoda: kip Kristusa se obrača na zunanjo stran in predstavlja svet živih in princip aktivnega življenja; kip Marije Zavetnice s plaščem je obrnjen na notranjo stran in predstavlja svet mrtvih, tišino, mir in kontemplacijo.
Osrednja stavba žalskega kompleksa je '''Molilnica''', oblikovana ob stranskih pročeljih kot rastrska mreža pravokotnih okenskih polij, pred katere so nameščeni stilizirani staroegipčanski alabastroni (posode, v katerih so Egipčani shranjevali olja) in kot taki spominjajo na simboliko obreda maziljenja v krščanskem pogrebnem obredju. S tem je arhitekt molilnico simbolično povezal z mislijo priprave na večno življenje. Pod velikim baldahinom se nahajata katafalk in govorniški oder, namenjen poslovilnim besedam in zahvalam pokojniku.
Okrog in za molilnico so razvrščene mrliške vežice oz. kapelice, posvečene različnim svetnikom in zavetnikom ljubljanskih župnij.
Prva v nizu '''vežic''' je na levi posvečena apostolu in prvemu Kristusovemu nasledniku '''sv. Petru'''; nad njo se metaforično vzdiguje silhueta ptice, kot simbol sv. Duha. Sledita ji v eno celoto povezani '''vežici sv. Marije''' in '''sv. Jakoba''' ter za njo '''vežica sv. Janeza Krstnika'''.
Čisto na koncu je Plečnik umestil stavbo mizarskih '''delavnic''', v začetku namenjeno izdelovanju krst. Fasadno strukturo lepo naglaša uporaba opeke in vzorčasto oblikovanih savskih prodnikov, kar ji daje izjemno dinamiko in pestrost. Nekaj let je bil v teh prostorih nameščen Restavratorski center. V letu 2021 je v stavbi uprava Žal.
V zgornjem nadstropju
Regionalni element upodobljenih protagonistov je na nekdanji delavnici poudarjen z upodobitvami slovanskih svetnikov in svetnic, kot so npr.: sv. Olga, sv. Ahac, sv. Stanislav, sv. Stanislav Kostka in sv. Ljudmila. Kot samostojni prosto stoječi figuri sta izpostavljena eden najpomembnejših slovenskih misijonarjev 19. stoletja Friderik Baraga in priljubljeni slovenski škof, blaženi Anton Martin Slomšek. Oba sta upodobljena v družbi z ostalimi svetniki, kot da bi Plečnik vizionarsko slutil, da bosta čez čas oba v vatikanskem postopku beatifikacije.
|