Plečnikove Žale: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zasnova: np, pp |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 23:
Plečnikove Žale sodijo v sklop dela A osrednjega ljubljanskega pokopališča, čeprav stojijo pred pokopališkim zidom. Spominski vrt z vežicami je namenjen slovesu od pokojnikov; ne njihovemu pokopu.
Plečnikove Žale so bile 28. julija 2021 dodane na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa sedmih enot pod naslovom ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref>
== Poimenovanje ==
[[Jože Plečnik|Plečnik]] je predlagal, da naj se ta, izhodiščni del pokopališča, poimenuje ''Vrt Vseh svetih'', ker so mrliške kapele poimenovane po različnih svetnikih, pretežno po ljubljanskih župnijskih cerkvah. Mestni veljaki so ga preglasovali in določili [[staroslovanščina|staroslovansko]] besedo ''Žale'', ki označuje [[grobišče]]/[[pokopališče]]. Pozneje, po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je tedanja oblast leta [[1946]] razlastila [[Rimskokatoliška Cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliško cerkev]] lastništva nad pokopališčem, je celotno pokopališče postopoma prevzelo krajše ime, iz ''Pokopališče Sv. Križa'' v ''Pokopališče Žale'' ali enostavno ''Žale''.
== Zgodovina ==
Vrstica 32:
S povečanjem [[mesto|mesta]] [[Ljubljana]] in s tem tudi povečanjem potreb po [[grob]]ovih so v [[1930.|30. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] razglasili pokopališče za centralno na področju Ljubljane in ga v ta namen ustrezno preuredili.
Sprva je bil za ureditev zadolžen arhitekt [[Ivo Spinčič]], toda zaradi nestrinjanja dela ljubljanskih politikov in javnosti z njegovim načrtom skupne mrtvašnice, je leta [[1936]] projekt prevzel vodilni slovenski arhitekt medvojnega časa [[Jože Plečnik]], ki je še isto leto predlagal osnovno shemo drugačne ureditve. Načrt je bil končan leta [[1938]], ko
Po dokončanju krematorija na severni strani Žal so iz različnih razlogov (racionalizacija, higienski standardi, spremenjen način pogrebov) nehali uporabljati kapele
Plečnikove Žale so bile leta 2009 razglašene za [[kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] državnega pomena. Dobile so tudi prvotni znak
Leta [[2006]] so osrednjo molilnico preimenovali v ''Plečnikova molilnica'' in v njej postavili stalno razstavo ''Arhitekturni detajli Plečnikovih Žal''. Tako je molilnica prenehala biti [[sakralni objekt]] (od druge svetovne vojne ni opravljala te funkcije), ampak je postala [[kulturni objekt]], v katerem bodo organizirali tudi [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]e in
== Zasnova ==
Vrstica 56:
Čisto na koncu je Plečnik umestil stavbo mizarskih '''delavnic''', v začetku namenjeno izdelovanju krst. Fasadno strukturo lepo naglaša uporaba opeke in vzorčasto oblikovanih savskih prodnikov, kar ji daje izjemno dinamiko in pestrost. Nekaj let je bil v teh prostorih nameščen Restavratorski center.
V zgornjem nadstropju se nahajajo poslikave Slavka Pengova v kombinirani tehniki freske in sgraffita. Prizori fresk so povzeti po Jezusovih svetopisemskih čudežih iz evangelijev, med katerimi najdemo celo Plečnikov portret: upodobljen je v čolnu skupaj z Jezusom, pri čudežu ulova rib. V prizoru, kjer Jezus nasiti tisoč mož,
Regionalni element upodobljenih protagonistov je na nekdanji delavnici poudarjen z
==Sklici==
|