Huda jama - strogo čuvana tajna: Razlika med redakcijama

}}'''Huda jama - strogo čuvana tajna''' je slovensko-hrvaški dokumentarni film iz leta 2017, ki ga je napisal in režiral [[Roman Leljak]], slovenski publicist in preiskovalec [[Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne|jugoslovanskih komunističnih zločinov]]. Film govori o jugoslovanskem komunističnem zločinu nad [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]] ter tudi [[Nemci]] v starem rudniku [[Barbara rov]], poznanemznanem kot Huda jama. Mesto tega velikega zločina je simbolično tudi zato, ker so bile žrtve v jami zazidane za enajstimi betonskimi pregradami, v namen, da bi storilci kaznivega dejanja vsem otežili dostop do žrtev. Nekdanji [[Komunizem|komunistični režim]] je svoje zločine prikril s terorjem in pol stoletja ohranil zaroto tišine, naivno misleč, da bo smrt žrtev utišala tiste, ki bi lahko ohranili spomin na žrtve.<ref>[https://narod.hr/eu/ljubljanski-nadbiskup-misi-zrtve-hude-jame-sutnja-ne-moze-izbrisati-zlocine Narod.hr] hina/mt: ''Ljubljanski nadbiskup na misi za žrtve Hude jame: Šutnja ne može izbrisati zločine'', 2. prosinca 2017. (pristupljeno 2. prosinca 2017.)</ref><ref>[http://pozeskidnevnik.hr/vijesti/2879-u-pozegi-i-pleternici-prikazan-film-huda-jama-strogo-cuvana-tajna-r-leljak-bilo-je-vazno-da-prenesemo-istinu.html Požeški dnevnik]{{Neaktivna poveznica|bot=InternetArchiveBot}} V.Milković: ''U Požegi i Pleternici prikazan film "Huda jama - strogo čuvana tajna" R.Leljak:"Bilo je važno da prenesemo istinu"'' , 10. siječnja 2017. (pristupljeno 2. prosinca 2017.)</ref>

V bližini naselja [[Huda Jama]] v občini Laško je istoimenski rudnik, rudnik Huda jama, ki vključuje rudarskirudarsko jašekjamo [[Barbara rov]]. Tam je jugoslovanska komunistična vojska takoj po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] storila enega največjih zločinov na svetu.{{Navedi vir}} Partizanska skupina 1. bataljona KNOJ-a je pobila okoli 3000 nedolžnih ljudi, med njimi tudi veliko civilistov - otrok, žensk in starejših ljudi. Da ne bi izvedeli za ta hud povojni zločin, so z 11 betonskimi pregradami zazidali dostop do grobišča, med katerimi so nasuli sipino in zemljo. Kot pravi Roman Leljak, publicist, preiskovalec arhiva UDB in množičnih zločinov Jugoslovanske komunistične armade, je okoli 700 Slovencev, 2000 Hrvatov in 300 Nemcev, ki so bili zazidani na tem mestu v jami, svoje življenje končalo v strašnih mukah.<ref>[http://misija.slobodnadalmacija.hr/katolicka-dalmacija/clanak/id/29281/Film-Huda-jama-strogo-cuvana-tajna-u-Splitu-Kastelima-i-Sinju Slobodna Dalmacija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190307173730/http://misija.slobodnadalmacija.hr/katolicka-dalmacija/clanak/id/29281/Film-Huda-jama-strogo-cuvana-tajna-u-Splitu-Kastelima-i-Sinju|date=7. ožujka 2019.}} misija / nadbiskupija-split: ''Film 'Huda jama – strogo čuvana tajna' u Splitu, Kaštelima i Sinju'', 1. veljače 2017. (pristupljeno 6. ožujka 2019.)</ref>

Film je bil narejen z amaterskim proračunom, manj kot 10.000 evri, a z velikim navdušenjem, ker je bilo pomembno posredovati resnico o zločinu v jami. Film prikazuje tudi storilce zločinov v Hudi jami. V rudniku Huda jama je bilo ubitih 700 Slovencev, 2000 Hrvatov, 300 Nemcev ter še veliko ljudi srbskega, [[Bosanci|bosanskega]] in [[Avstrijci|avstrijskega]] porekla. Žrtve so pokopali v [[Maribor|Mariboru]] brez forenzične analize. Ta rudnik je eno izmed 600 množičnih grobišč po vsej Sloveniji. Huda jama ni največje množično grobišče, saj gajo po številu pobitih jo presega [[rudnik Pečovnik]] pri vasi [[Pečovnik]] pri [[Celje|Celju]], kjer je bilo maja 1945 ubitih 12.000 ljudi, vseh Slovencev in Hrvatov. Žrtve z rudnika Pečovnik prav tako niso bile identificirane.