Tiana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Grško in rimsko obdobje: popravek |
→Grško in rimsko obdobje: Pozno rimsko in bizantinsko obdobje... |
||
Vrstica 59:
Po [[Strabon]]u je bilo mesto znano kot Evzebija v Taurusu. Pod rimskim cesarjem [[Karakala|Karakalo]] se je preimenovalo v ''Antoniana colonia Tyana''. Ko se je postavilo na stran [[Palmirsko cesarstvo|palmirske]] kraljice [[Zenobija|Zenobije]], ga je leta 272 zasedel rimski cesar [[Avrelijan |Avrelijan]]. Svojim vojakom ni dovolil, da bi ga izropali, domnevno zato, ker se je pred njim pojavil Apolonij in ga prosil za milost.
===Pozno rimsko in bizantinsko obdobje===
Leta 272 je cesar [[Valens]] razdelil province Kapadokijo v dve provinci. Tiana je postala glavno mesto in metropolija [[Kapadokija (rimska provinca)|''Cappadociae Secundae'']]. V pozni antiki je bilo mesto znano tudi kot Kristusovo mesto (grško Χριστούπολις, Hristoupolis).<ref name=ref7>Kazhdan (1991), str. 2130.</ref>
Po muslimanskih osvajanjih in postavitvi meje med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in [[Omajadski kalifat|kalifat]]om na gorovju [[Taurus]] je postala Tiana zaradi svojega strateškega položaja na cesti proti [[Kilikija|Kilikiji]] in
[[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] skozi [[Kilikijska vrata]] 30 km južno pomembna vojaška baza.<ref name=ref7/> Ravno zaradi tega je bila pogosta tarča muslimanskih napadov. Mesto so prvi izropali [[Omajadski kalifat|Omajadi]] leta 708.<ref name=ref7/><ref>Treadgold (1988), str. 275–276.</ref> Nekaj časa je ostala zapuščena, potem pa so jo obnovili. Leta 806 jo je zasedel abasidski kalif [[Harun al-Rašid]] in jo začel spreminjati v svojo vojaško bazo in celo zgradil [[Mošeja|mošejo]]. Po sklenitvi miru z bizantinskim cesarjem [[Nikifor I. Logotet |Nikiforjem I.]] jo je zapustil.<ref> Treadgold (1988), str. 145.</ref>
Mesto so ponovno zavzeli in zravnali z zemljo [[Abasidski kalifat|Abasidi]] pod [[al-Abas ibn al-Mamun|al-Abasom ibn al-Mamunom]] leta 831.<ref>Treadgold (1997), str. 341.</ref> Tri leta kasneje je Abas mesto obnovil kot abasidsko vojaško kolonijo za priprave na napad in osvojitev [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Po kalifovi nepričakovani smrti avgusta 833 je njegov naslednik [[al-Mutasim]] pohod ustavil in na pol obnovljeno Tiano ponovno porušil.<ref>Treadgold (1988), str. 279–281.</ref>
Po letu 933 je začela Tiana zaradi napadov [[Arabci|Arabcev]] propadati.<ref name=ref7/> Njene ruševine so v sedanjem turškem mestu Kemerhisar, 5 km južno od Niğdeja.<ref name=ref7/> Med ostanke spadajo rimski akvadukt, jamska pokopališča in grobne jame.
==Cerkvena zgodovina==
Leta 372 je cesar [[Valens]] ustanovil provinco Cappadocia Secunda s Tiano kot njeno prestolnico in metropolijo. To je vzbudilo burno polemiko med tianskim škofom Antimom in svetim Vasilijem iz Cezareje, od katerih je vsak želel imeti čim več sufraganskih sedežev. Okoli leta 640 je imela Tiana tri sedeže, tako kot v 10. stoletju.<ref>Heinrich Gelzer. ''"Ungedruckte ... Texte der Notitiae episcopatum"''. str. 538, 554.</ref>
Le Quien omenja 28 tianskih škofov,<ref>Le Quien, Michel (1740). ''Oriens Christianus, in quatuor Patriarchatus digestus: quo exhibentur ecclesiæ, patriarchæ, cæterique præsules totius Orientis. Tomus primus: tres magnas complectens diœceses Ponti, Asiæ & Thraciæ, Patriarchatui Constantinopolitano subjectas'' (latinsko). Pariz: Ex Typographia Regia. cols. 395–402. OCLC 955922585.</ref> med njimi:
* Evtihij v Nici leta 325
* Antim, rival sv. Vasilija
* Etrerij v Konstantinoplu leta 381
* Teodor. prijatelj sv. Janeza Svetoustega
* Eterij, [[Nestor |Nestorjev]] pristaš, odstavljen in izgnan leta 431
* Cirijak, severski [[Monofizitizem|monofizit]]
Maja 1359 je bila Tiana še vedno metropolija<ref>Mikelosich in Müller. "Acta patriarchatus Constantinopolitani", I. str. 505.</ref> Leta 1360 je njeno upravljanje uspel pridobiti cezarejski metropolit in Tiana je postala samo naslovni sedež.
Leta 2020 so arheologi odkrili osmerokotno cerkev in kovance iz 4. stoletja.<ref>
''1,600-year-old octagonal church found in Central Anatolia''.</ref>
==Sklici==
|