Gram: Razlika med redakcijama

Kilogram je edina [[osnovna enota SI]], ki ima standardno predpono, gram kot izpeljana enota pa je brez nje. Predpon [[mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] ni dovoljeno kombinirati zaporedno, zato se v tem primeru dodajajo gramu, ne osnovni enoti kilogramu, ker že ima predpono. Zaradi tega je na primer ena milijoninka kilograma 1{{nbsp}}mg (en miligram), in ne 1{{nbsp}}µkg (en mikrokilogram).<ref>{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/section1-4.html |title=Coherent units, derived units with special names, and the SI prefixes |work=SI Brochure: The International System of Units |year=2006 |edition=8. |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=15.2.2016}}</ref>

Francoska narodna konvencija je leta 1795 v reviziji metričnega sistema sprejela besedo ''gramme'' kot zamenjavo za besedo ''gravet'', uvedeno leta 1793. Njena definicija je ostala enaka masi kubičnega centimetra vode.<ref>[http://mjp.univ-perp.fr/france/1793mesures.htm "Décret relatif aux poids et aux mesures du 18 germinal an 3 (7 avril 1795)"] [Decree of 18 Germinal, year III (April 7, 1795) regarding weights and measures]. ''Grandes lois de la République'' (in French). Digithèque de matériaux juridiques et politiques, Université de Perpignan. Pridobljeno dne 3. november 2011.</ref><ref>Convention nationale, décret du 1er août 1793, ed. Duvergier, ''Collection complète des lois, décrets, ordonnances, règlemens avis du Conseil d'état, publiée sur les éditions officielles du Louvre'', vol. 6 (2nd ed. 1834), [https://books.google.ch/books?id=0mYZAAAAYAAJ&pg=PA70#v=onepage&q&f=false p. 70]. The ''metre'' (''mètre'') on which this definition depends was itself defined as the ten-millionth part of a quarter of Earth's meridian, given in traditional units as 3 ''pieds'', 11.44 ''lignes'' (a ''ligne'' being the 12th part of an ''pouce''(inch), or the 144th part of a ''pied''.</ref> Francoski ''gramme'' izvira iz latinskega pojma ''gramma.'' Ta beseda — iz grške besede γράμμα (''grámma''), "črka" — je v [[Antika#Pozna antika (4. do 7. stoletje)|pozni antiki]] dobila poseben pomen "ene štiriindvajsetine [[Unča|unče]]"<ref>Charlton T. Lewis, Charles Short, ''A Latin Dictionary'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aentry%3Dgramma2 s.v. "gramma"], 1879</ref>, kar je približno 1,14 sodobnega grama. Tako je pojem uporabljen v ''carmen de ponderibus et mensuris'' ("pesem o utežeh in merah") spesnjeni okrog leta 400.{{efn|Datum in avtorstvo te poznolatinske didaktične pesmi sta nezanesljiva. Pripisovali so jo [[Priscianu|Priscian]], a jo sedaj pripisujejo Rem(m)iusu Favinusu/Flav(in)usu.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/34284310|title=The Oxford classical dictionary|last=Simon.|first=Hornblower,|last2=Antony.|first2=Spawforth,|date=1996|publisher=Oxford University Press|isbn=019866172X|edition=3|location=Oxford|oclc=34284310}}</ref> Naslov pesmi se odraža v francoski frazi ''poids et mesures'' ("uteži in mere") v naslovu dekreta narodne konvencije, ''Décret relatif aux poids et aux mesures'', ki je uvedla gram, in v imenu [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalne konference za uteži in mere]], ki je odgovorna za sodobno definicijo enot metričnega sistema.}} Obstajajo dokazi, da se je grška beseda γράμμα uporabljala v enakem smislu ob približno enakem času in v tem pomenu ostala v srednjeveški [[Grščina|grščini]].<ref>Henry George Liddell. Robert Scott. ''A Greek-English Lexicon'' (revised and augmented edition, Oxford, 1940) [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=gra/mma s.v. γράμμα], citing the 10th-century work ''Geoponica'' and a 4th-century papyrus edited in L. Mitteis, ''Griechische Urkunden der Papyrussammlung zu Leipzig'', vol. i (1906), 62 ii 27.</ref> Pojem se ni uporabljal v srednjeveški [[Latinščina|latinščini]] in je bil ponovno odkrit v renesansi.{{Efn|V renesansi je bila ''carmen de ponderibus et mensuris'' sprejeta kot delo slovničarja iz 1. stoletja Remmiusa Palaemona. Leta 1528 uredil Johann Setzer iz Hagenaua, skupaj z deli Celsiusa, Prisciana in Johannesa Caesariusa.}}