Skopljenci so bili navadno vojni ujetniki ali domačini, ki so jih v to prisilili njihovi gospodarji; včasih so revni starši zaradi dobička prodali svoje fante kot skopljence bogatim gospodarjem; nekateri pa so se na ta korak odločili prostovoljno – zlasti pevci, da bi ohranili lep mladeniški glas in tako postal slavni. To je bilo vsekakor tvegano početje, saj skopljenje nikakor ni jamčilo, da bo glas res ostal ali postal lepši tudi pozneje. Nekateri pa so to storili iz višjih nagibov, da bi se lažje ustavljali nasladam. <ref>{{cite web|url= https://www.newworldencyclopedia.org/entry/eunuch|title=Eunuch|publisher=New World Encyclopedia|date=|accessdate=20. marec 2021}}</ref>
Skopljence so imeli na Kitajskem vse do konca cesarstva: za varuhe haremov, pa tudi za visoke uradniške službe.<ref>{{cite web|url= https://www.inkstonenews.com/china/how-men-became-eunuchs-serve-imperial-chinas-forbidden-city/article/2179649|title= How and why men became eunuchs in imperial China|publisher= Marcelo Duhalde|date=27. december 2018|accessdate=20. marec 2021}}</ref> Pri [[muslimani]]h so varuhe [[harem]]ov, tj. zaporov za [[sultan]]ove priležnice, skopili; podobno je bilo tudi na Kitajskem. Imenovali so jih [[evnuh]]e ali skopljence. Skopljenci pa se pojavljajo tudi po takratni [[Evropa|Evropi]]. Znani so bili v Zahodnem, kot tudi Vzhodnem [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] kot tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]]. V [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]] so izkoriščali skopljence vse do njegovega propada.<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/eunuch|title=Eunuch|publisher=New World Encyclopedia|date=|accessdate=20. marec 2021}}</ref>
V [[barok|baročnem]] času so med drugim zelo cenili lepo igranje in petje. Nekatere dečke, ki so imelo izredno lep glas, so dali skopiti, da bi s [[puberteta|puberteto]] ne mutirali; tako so z odraščanjem in vajo dobili posebno lep glas, za katerega so pisali skladatelji čisto posebne vloge. Temu je napravil konec [[papež Leon XIII. |Leon XIII. ]], ki je takoj po nastopu službe prepovedal dečke-pevce (=pueri-cantores) skopiti.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/topic/eunuch|title=-Eunuch|publisher=Encyclopedia Britannica|date=|accessdate=20. marec 2021}}</ref>
Nekatere baročne opera so imele za skopljence zaradi njihovega posebnega glasu, ki je zajemal več oktav, posebne vloge. Tako je bilo na primer pri Cestijevi šesturni [[opera|operi]] [[L'Argia]], ki so jo jo [[premiera|premierno]] izvajali v čast sprejema švedske [[kralj|kraljice]] [[Kristina Švedska Katoliška|Kristine]] v [[Innsbruck|Inomostu]] v polnost vesoljnega [[krščanstvo|krščanstva]] 3. novembra leta 1655. Na novo so jo zopet postavili na oder na ''Insbruškem festivalu zgodnje glasbe'' (''Innsbrucker Festwochen der Alten Musik'') 1996.<ref>{{cite web|url=https://www.altemusik.at/de|title=Cesti-Wettbewerb 2021|publisher=Alte Musik.at|date=25. januar 2021|accessdate=2. marec 2021}}</ref>
