Wikipedija

2001 Mars Odyssey: Razlika med redakcijama

Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TadejM (pogovor | prispevki)
121.489 urejanj
ustvarjeno s prevodom strani »2001 Mars Odyssey«
(ni razlike)

Redakcija: 19:16, 17. oktober 2021

 

2001 Mars Odyssey je robotsko vesoljsko plovilo, ki kroži okoli planeta Mars. Projekt je razvila NASA in njegovo izvedbo zaupala družbi Lockheed Martin s pričakovanimi stroški za celotno misijo v višini 297 milijonov USD. Njegovo poslanstvo je uporaba spektrometrov in termovizorja za odkrivanje dokazov o pretekli ali sedanji vodi in ledu ter preučevanje geologije in sevalnega okolja planeta.[1] Podatki, ki jih zbira sonda Odyssey, naj bi pomagali odgovoriti na vprašanje, ali je na Marsu obstajalo življenje, in oceniti nevarnost sevanja, ki bi mu bili izpostavljeni morebitni prihodnji astronavti na Marsu. Deluje tudi kot rele za komunikacijo med roverjem Curiosity in predhodnima roverjema Mars Exploration Rover ter pristajalnim modulom Phoenix ter Zemljo. Misija je bila poimenovana v čast Arthurju C. Clarku in spominja na film 2001: Vesoljska odiseja, ki ga je s Stanleyjem Kubrickom ustvaril leta 1968.[2]

Sonda Odyssey je bil izstreljena 7. aprila 2001 z raketo Delta II s postaje ameriških zračnih sil Cape Canaveral Air Force Station, v orbito Marsa pa je vstopila 24. oktobra 2001 ob 2.30 UTC. [3]

Dne 28. maja 2002 (210. sol) je NASA sporočila, da je GRS-inštrument sonde Odyssey zaznal velike količine vodika, kar je znak, da leži manj kot meter globoko pod površino Marsa led, in začela kartirati razporeditev vode pod plitvo površino.[4] Orbiter je odkril tudi velike nanose vodnega ledu v razsutem stanju blizu površine ekvatorialnih regij.[5]

Do 15. decembra 2010 je s 3340 dnevi delovanja podrl rekord najdaljšega vesoljskega plovila na Marsu. [6] Odyssey je v zadnjem desetletju služil tudi kot glavno komunikacijsko sredstvo za Nasine površinske raziskovalne module, vključno do roverja Curiosity. Trenutno je to z 19 leti, 10 meseci in 29 dnevi najdlje neprekinjeno aktivno vesoljsko plovilo v orbiti okoli planeta, ki ni Zemlja. Oktobra 2019 je v polarni orbiti okoli Marsa s glavno osjo približno 3800 km. Ima dovolj pogonskega goriva za delovanje do leta 2025.

Cilji misije

  • Kartiranje ravni elementov po celotni površini Marsa
  • Ugotovite, koliko vodika obstaja v "plitvi podzemni površini"
  • Razviti knjižnico slik z visoko ločljivostjo in spektroskopijo za mineralno sestavo površine Marsa
  • Posredujte informacije o morfologiji površine Marsa
  • Prepoznajte "tveganje, ki ga povzroča sevanje za človeške raziskovalce", z opredelitvijo "bližnjega vesoljskega sevalnega okolja" na površini Marsa [7]

Znanstveni instrumenti

Trije glavni instrumenti, ki jih Odyssey uporablja, so:

  • Slikovni sistem za toplotno sevanje (THEMIS). [8] Vgrajena kamera, ki omogoča vidno in infrardeče slikanje, ki opisuje porazdelitev mineralov na površini Marsa. [7]
  • Spektrometer za gama žarke (GRS), [9] vključno z detektorjem nevtronov z visoko energijo (HEND), ki ga je dobavila Rusija . GRS je sodelovanje med Lunarjem in Planetarnim laboratorijem Univerze v Arizoni., Nacionalni laboratorij Los Alamos in Ruski inštitut za vesoljske raziskave . [10] Spektrometer, ki se osredotoča na del spektra gama žarkov za iskanje različnih elementov v atmosferi Marsa, vključno z ogljikom, silicijem, železom in magnezijem. [7]
  • Poskus okoljskega sevanja na Marsu (MARIE). Ta poskus bi med uporabo "spektrometra energijskih delcev" meril ravni sevanja na Marsu. [7]

Poslanstvo

 
Povzetek začetka misije Mars Odyssey
 
Animacija leta 2001 Mars Odyssey ' poti okoli Sonca



</br>  2001 Mars Odyssey ·   Earth ·   Mars
 
Animacija leta 2001 Mars Odyssey ' poti okoli Marsa od 24. oktobra 2001 do 24. oktobra 2002



</br>  2001 Mars Odyssey ·   Mars
 
Mars Odyssey, kot ga je posnel Mars Global Surveyor

Mars Odyssey je 7. aprila 2001 izstrelil z rta Canaveral in na Mars prišel približno 200 dni kasneje, 24. oktobra. Ob prihodu je glavni motor vesoljskega plovila sprožil [11] da bi upočasnil, kar je omogočilo, da so ga ujeli v orbito okoli Marsa. Odyssey je nato preživel približno 76 dni v zračnem zaviranju, pri čemer je z aerodinamičnim uporom iz zgornjih tokov Marsove atmosfere postopoma upočasnil in zmanjšal ter krožil svojo orbito. [11] Z načrtovanjem uporabe atmosfere Marsa za upočasnitev vesoljskega plovila v njegovi orbiti namesto za izstreljevanje motorja ali potisnikov Odyssey na krovu ni potreboval dodatnih 200 kilogramov (440 funtov). To zmanjšanje teže vesoljskih plovil je omogočilo izstrelitev misije na lansirno vozilo Delta II 7925 in ne na večjo, dražjo lansirno napravo. [12]

Letalsko zaviranje se je končalo januarja 2002, Odyssey pa je svojo misijo znanstvenega kartiranja začel 19. februarja 2002. Prvotni Odyssey ' nominalna misija trajala do avgusta 2004, vendar ponavljajoči razširitve misije pa so ves čas misije aktiven. [13]

Poskus sevanja MARIE s koristnim bremenom je prenehal meriti po velikem sončnem dogodku, ki je 28. oktobra 2003 bombardiral vesoljsko plovilo Odyssey. Inženirji menijo, da je najverjetnejši vzrok poškodba računalniškega čipa zaradi sončnega delca, ki se je udaril v računalniško ploščo MARIE. [14]

Približno 85% slik in drugih podatkov iz NASA -jevih dvojčkov za raziskovanje Marsa, Spirit in Opportunity, je na Zemljo prispelo prek komunikacijskega releja Odyssey . [15] Orbiter je pomagal analizirati potencialna pristajalna mesta za roverje in isto nalogo opravil za NASA -ino misijo Phoenix, ki je maja 2008 pristala na Marsu. Odyssey je s pomočjo NASA -jevega Mars Reconnaissance Orbiterja, ki je na Mars prišel marca 2006, pomagal z opazovanjem atmosferskih razmer v mesecih, ko je na novo prispeli orbitor spremenil svojo orbito v želeno obliko. 

Odyssey je v sončni sinhroni orbiti, ki svojim fotografijam zagotavlja dosledno osvetlitev. 30. septembra 2008 (sol 2465 ) je vesoljsko plovilo spremenilo svojo orbito, da bi pridobilo boljšo občutljivost za infrardeče kartiranje marsovskih mineralov. Nova orbita je odpravila uporabo detektorja gama žarkov zaradi možnosti pregrevanja instrumenta na novi orbiti. [16]

 
Strojna oprema MARIE, namenjena merjenju sevanja

Usmerjenost orbiterja nadzira komplet treh reakcijskih koles in rezervnega. Ko je eden junija 2012 odpovedal, je bil četrti odcepljen in uspešno uporabljen. Od julija 2012 se je Odyssey po treh tednih varnega načina daljinskega vzdrževanja vrnil v polni nominalni način delovanja. [17] [18]

Mars Odyssey ' THEMIS instrument je bil uporabljen za pomoč izberete ciljno mesto za Science Laboratory Mars (MSL). [19] Nekaj dni pred pristankom MSL je v avgustu 2012, je ' orbito spremeniti, da se zagotovi, da bi bilo lahko za zajemanje signalov iz rover v prvih nekaj minutah na Marsovi površini. [20] Odyssey je deloval tudi kot rele za UHF radijske signale iz (MSL) roverja Curiosity . [21] Ker Odyssey je v Sun-sinhroni orbiti, dosledno prehaja skozi mesto radovednosti ' na isti dvakrat vsak dan, ki so dovoljene za priročno razporejanje stika z Zemljo. 

Dne 11. februarja 2014, nadzor poslanstvo pospešeno ' Premik v smeri v jutro-dnevne svetlobe orbiti na "omogočajo opazovanje spreminjajočih zemeljskih temperatur po sončnem vzhodu in po sončnem zahodu v tisoč mest na Marsu". Do orbitalne spremembe je prišlo postopoma do novembra 2015. [22] Ta opažanja bi lahko dala vpogled v sestavo tal in v temperaturne procese, kot so topli sezonski tokovi, opaženi na nekaterih pobočjih, in gejzirji, ki se napajajo s spomladanskim odtaljevanjem ledu ogljikovega dioksida (CO 2 ) v bližini Marsovih polov. [22]

19. oktobra 2014 je NASA poročala, da sta orbiter Mars Odyssey [23] ter Mars Reconnaissance Orbiter [24] in MAVEN, [25] zdrava po preletu Comet Siding Spring. [26] [27]

Leta 2010 je tiskovni predstavnik NASA -jevega laboratorija za reaktivni pogon izjavil, da bi Odyssey lahko delovala vsaj do leta 2016. [28] Ta ocena je bila od takrat podaljšana do leta 2025. [29]

Velika odkritja

  Do leta 2008 je Mars Odyssey preslikal osnovno porazdelitev vode pod plitvo površino. [30] Tlačna resnica za njene meritve je prišla 31. julija 2008, ko je NASA objavila, da je pristanišče Phoenix potrdilo prisotnost vode na Marsu [31] kot je bilo napovedano leta 2002 na podlagi podatkov iz orbite Oryssey. Znanstvena skupina poskuša ugotoviti, ali se vodni led kdaj dovolj odmrzne, da je na voljo za mikroskopsko življenje, in ali so prisotne kemikalije, ki vsebujejo ogljik, in druge surovine za življenje. 

Orbiter je v bližini ekvatorialnih regij odkril tudi velike nanose vodnega ledu v razsutem stanju. [5] Dokazi za ekvatorialno hidracijo so morfološki in kompozicijski in so vidni tako pri tvorbi Medusae Fossae kot pri Tharsis Montes . [5]

Glej tudi

Reference

 

Zunanje povezave

  1. ↑ »Mars Odyssey Goals«. NASA JPL.
  2. ↑ »Mars Odyssey: Overview«. JPL, CIT. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2011.
  3. ↑ »2001 Mars Odyssey Quick Facts«. 2001 Mars Odyssey. NASA/JPL. Pridobljeno 22. januarja 2021.
  4. ↑ »January, 2008: Hydrogen Map«. Lunar & Planetary Lab at The University of Arizona.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Equatorial locations of water on Mars: Improved resolution maps based on Mars Odyssey Neutron Spectrometer data (PDF).
  6. ↑ »NASA's Odyssey Spacecraft Sets Exploration Record on Mars«. Press Releases. JPL, NASA. 15. december 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2011.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 »Objectives«. mars.nasa.gov (v angleščini). NASA/JPL. Pridobljeno 27. januarja 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani objective, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  8. ↑ Christensen, P. R.; Jakosky, B. M.; Kieffer, H. H.; Malin, M. C.; McSween Jr., H. Y.; Nealson, K.; Mehall, G. L.; Silverman, S. H.; Ferry, S.; Caplinger, M.; Ravine, M. (2004). »The Thermal Emission Imaging System (THEMIS) for the Mars 2001 Odyssey Mission«. Space Science Reviews. 110 (1–2): 85. Bibcode:2004SSRv..110...85C. doi:10.1023/B:SPAC.0000021008.16305.94.
  9. ↑ Boynton, W.V.; Feldman, W.C.; Mitrofanov, I.G.; Evans, L.G.; Reedy, R.C.; Squyres, S.W.; Starr, R.; Trombka, J.I.; d'Uston, C.; Arnold, J.R.; Englert, P.A.J. (2004). »The Mars Odyssey Gamma-Ray Spectrometer Instrument Suite«. Space Science Reviews. 110 (1–2): 37. Bibcode:2004SSRv..110...37B. doi:10.1023/B:SPAC.0000021007.76126.15.
  10. ↑ »Profile: Dr. William Boynton«. 2001 Mars Odyssey. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2021. Pridobljeno 10. maja 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 »NASA Facts: 2001 Mars Odyssey« (PDF). NASA.
  12. ↑ »Mars Odyssey: Newsroom«. NASA Jet Propulsion Laboratory.
  13. ↑ »Mission Timeline - Mars Odyssey«. NASA Jet Propulsion Laboratory.
  14. ↑ »MARIE«. 2001 Mars Odyssey. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2021. Pridobljeno 10. maja 2021.
  15. ↑ NASA, JPL. »Communications Relay - Mars Odyssey«. mars.nasa.gov. Pridobljeno 31. oktobra 2018.
  16. ↑ Martinez, Carolina; Webster, Guy (22. junij 2009). »NASA's Mars Odyssey Alters Orbit to Study Warmer Ground«. JPL News. Pasadena, California: JPL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2021. Pridobljeno 10. maja 2021.
  17. ↑ »Longest-Lived Mars Orbiter Is Back in Service«. Status Reports. JPL. 27. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2012.
  18. ↑ NASA, JPL. »Guidance, Navigation, and Control - Mars Odyssey«. mars.nasa.gov. Pridobljeno 31. oktobra 2018.
  19. ↑ »THEMIS Support for MSL Landing Site Selection«. THEMIS. Arizona State University. 28. julij 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2006.
  20. ↑ Gold, Scott (7. avgust 2012). »Curiosity's perilous landing? 'Cleaner than any of our tests'«. Los Angeles Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2012.
  21. ↑ »Mars Science Laboratory Landing«. NASA/JPL. Julij 2012. Pridobljeno 22. januarja 2021.
  22. ↑ 22,0 22,1 Staff (12. februar 2014). »NASA Moves Longest-Serving Mars Spacecraft for New Observations«. Press Releases. Jet Propulsion Laboratory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2014.
  23. ↑ Webster, Guy; Brown, Dwayne (19. oktober 2014). »NASA's Mars Odyssey Orbiter Watches Comet Fly Near«. NASA. Pridobljeno 20. oktobra 2014.
  24. ↑ Webster, Guy; Brown, Dwayne (19. oktober 2014). »NASA's Mars Reconnaissance Orbiter Studies Comet Flyby«. NASA. Pridobljeno 20. oktobra 2014.
  25. ↑ Jones, Nancy; Steigerwald, Bill; Webster, Guy; Brown, Dwayne (19. oktober 2014). »NASA's MAVEN Studies Passing Comet and Its Effects«. NASA. Pridobljeno 20. oktobra 2014.
  26. ↑ Webster, Guy; Brown, Dwayne; Jones, Nancy; Steigerwald, Bill (19. oktober 2014). »All Three NASA Mars Orbiters Healthy After Comet Flyby«. NASA. Pridobljeno 20. oktobra 2014.
  27. ↑ France-Presse, Agence (19. oktober 2014). »A Comet's Brush With Mars«. The New York Times. Pridobljeno 20. oktobra 2014.
  28. ↑ Kremer, Ken (13. december 2010). »The Longest Martian Odyssey Ever«. Universe Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2010.
  29. ↑ »THEMIS makes 60,000 orbits of Red Planet | Mars Odyssey Mission THEMIS«. themis.asu.edu. Pridobljeno 21. februarja 2017.
  30. ↑ »January, 2008: Hydrogen Map«. Lunar & Planetary Lab at The University of Arizona.
  31. ↑ »Confirmation of Water on Mars«. Phoenix Mars Lander. NASA. 20. junij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2008.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=2001_Mars_Odyssey&oldid=5586484«