Infrardeče vodenje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
Zupi (pogovor | prispevki)
Vrstica 19:
Vrtenje trajnega magneta inducira električno napetost v detekcijskih (referenčnih) tuljavah [11] in tuljavi za merjenje odklona optične osi koordinatorja [8]. Detekcijske tuljave so poravnane s krmilnimi osmi izstrelka in tudi krmilnimi površinami in služijo merjenju trenutnega položaja rotorja glede na koordinatni sistem izstrelka. V tuljavi za merjenje odklona rotorja se inducira električna napetost, katere velikost je sorazmerna kotu odklona optične osi koordinatorja od vzdolžne osi izstrelka. Ta signal uporablja avtopilot za vodenje izstrelka, obenem pa se ga uporablja tudi pred izstrelitvijo za poravnavo optične osi koordinatorja z vzdolžno osjo izstrelka. S tem je koordinator naravnan v znano smer, kar olajša namerjanje orožja.
 
Primarno zrcalo zbira vpadno IR valovanje in ga usmerja na sekundarno zrcalo. To prejeto IR valovanje usmeri skozi sistem leč in modulacijski disk [4] na [[Fotodioda|fotodiodo]] oz. [[Fotoupornik|fotoupor]] [5], ki energijo IR valovanja pretvori v električni signal. Zrcalno - lečni sistem je zasnovan tako, da prejeto IR valovanje fokusira v točko končnega premera. Naloga modulacijskega diska je [[modulacija]] parametrov IR valovanja v odvisnosti od odmika cilja od optične osi koordinatorja (kot β) in položaja cilja glede na krmilne osi (kot φ). NaModulirani podlagisignal izmerjenegaiz faznegadetektorja kotaIR invalovanja njegovopo smerojačenju sein generira električni tok, s katerim sefiltriranju napaja precesijsko tuljavo [9]. Naloga te tuljave je obračanje rotorja koordinatorja proti cilju tako, da se optična os koordinatorja poravna s smerjo proti cilju neodvisno od koordinatnega sistema samega izstrelka. Ob obračanju optične osi sledilnega koordinatorja se manjša signal napake, ob poravnavi optične osi z izvorom IR valovanja pa pade na nič, s tem pa se tudi precesija rotorja koordinatorja ustavi.
 
Signal iz detektorja se v nadaljevanju primerja s signali iz referenčnih tuljav. Na podlagi dobljenega signala se določi smer tarče glede na vodoravno in navpično os izstrelka, s tem pa krmilni signali za pogon krmilnih površin.
 
== Iskanje cilja in modulacija ==
Vrstica 36 ⟶ 38:
Pri tem velja omeniti, da jakost sprejetega IR valovanja narašča tudi s približevanjem izvoru IR valovanja, zaradi česar je za ojačevanje signala zaželena uporaba ojačevalnika z reguliranim ojačenjem (angl. ''Automatic Gain Control'').
 
Signal iz detektorja IR valovanja se filtrira in ojači. V naslednji fazi se odstrani enosmerno komponento signala, da se dobi prekinjeni sinusni signal. Ta signal se uporablja tudi kot zvočna indikacija strelcu, kako dobro detektor razločuje želeni cilj od drugih, neželenih izvorov IR valovanja. Z uporabo detektorja ovojnice in filtriranja se iz prekinjenega sinusnega signala izloči osnovni [[Sinusno nihanje|sinusni signal]] s frekvenco, enako vrtilni hitrosti modulacijskega diska. FazniTa kot tega signalasignal se nato primerja s faznim kotom referenčnih signalov v vodoravniojači in navpičniuporabi smeri,za kiprecesijo jihrotorja generirajosledilnega referenčne tuljave. Na podlagi tega se določi vrednost napakekoordinatorja in generira tok, s katerimtem seporavnavo napajaoptične precesijska tuljava in optično ososi koordinatorja poravnaz s smerjo tarče. Ta signal se obenem uporabi tudi zaizvorom krmiljenjeIR izstrelkavalovanja.
 
Problem vodenja na principu amplitudno-fazne modulacije je padec izmenične komponente signala na nič, ko je izvor IR valovanja poravnan z optično osjo koordinatorja. Če se izven optične osi koordinatorja pojavi vir IR valovanja, ki je močnejši od IR valovanja cilja (kot je na primer [[toplotna vaba]]), bo koordinator zaradi pojava amplitudno moduliranega signala, ki je močnejši od IR valovanja cilja, optično os usmeril proti temu viru. Dodaten problem so bili tudi avtopiloti zgodnjih izstrelkov, ki so delovali po načelu dvopoložajne regulacije. Slednja ima v zadnji fazi vodenja lahko premočan odziv, ki povzroči močnejše zavijanje izstrelka, zaradi česar lahko ta zgreši svoj cilj.