Grad Podkrnos

Grad Podkrnos (nemško Burg Gurnitz) je bil srednjeveški grad, ki je stal na hribu na vzpetini nad župnijsko cerkvijo Podkrnos v občini Žrelec na avstrijskem Koroškem). Skromne reševine gradu izhajajo iz 11. stoletja. Grad je sestavljal romanski kompleks, sestavljen iz velike pravokotne stanovanjske stavbe s stolpom na zahodni strani in obzidanega grajskega dvorišča.

Grad Podkrnos Burg (ruine) Gurnitz
Valvasorjeva upodobitev starega gradu Podkrnos na bakrorezu iz leta 1688
Lega	Žrelec (Ebenthal)
Koordinati	46°36′6.8″N 14°23′35.9″E
Zgrajeno	11. stoletje
Obnovljeno	ruševine
Arhitekturni slog	višinski grad
Uprava	gosposko prebivališče in trdnjava
Lastnik	Salzburški nadškofje, Podknoški vitezi, Greifenfelški vitezi, Auffensteinski, Koroški deželni knezi, gospodje Gera, grofje Goess
Geografska lega: Grad Podkrnos Burg (ruine) Gurnitz, Avstrija

Ostanek zahodnega stolpa in nekdanji dostop

Pogled od zunaj na vzhodno obzidje grajskega dvorišča

Zgodovina

Grad in kraj sta omenjena v dokumentu iz leta 860, ko je območje kralj Ludwig podaril salzburškemu nadškofu Aldawinu. Sprva je bilo le kraljevsko posestvo, grad pa je bil postavljen šele v 11. stoletju. Od takrat so lastniki nosili ime "Krnoški". Bernard Krnoški je bil prvič dokumentiran leta 1156.

Naslednji lastnik je bil Henrik Krnoški, ki se je leta 1235 preimenoval v Henrika Greifenfelškega (glej. grad Greifenfels). Njegov sin Ditmar Greifenfelški se je lastnine odpovedal leta 1315, zato je grad pripadel Konradu Auffensteinskemu. Ko je družina Auffenstein leta 1368 izumrla zaradi zadušene vstaje, je grad pripadel koroškemu deželnemu knezu, ki je posest dajal v zastavo. Gospodarji gradu Podkrnos so se nenehno spreminjali in je bil v rednih časovnih presledkih zastavljen, na primer leta 1437 Konradu iz Asbacha, 1461 Frideriku Kastelwarkhu, 1481 Wolfgangu Andreasu Grabenskemu, 1484 Niklasu Wildensteinu, 1494 Georgu Presingerju, 1497 Hartmanu iz Kraiga, 1565 Christofu Adlerju, dokler ni leta 1584 končno prešel v roke Erazma iz Gere. Grad Podkrnos je v rokah te družine ostal do leta 1714. Takrat je bil zelo dotrajan in bi ga lahko označili kot razvalino. Novi lastnik te ruševine gradu je bil grof Johann Peter von Goess. Od takrat je njegova družina ostala v posesti gradu. Njihov dejanski družinski sedež je bil in je grad Žrelec.

Viri

• Hugo Henckel-Donnersmarck: Burgen und Schlösser in Kärnten, 1964.
• Hermann Wiessner: Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen und Völkermarkt, 1965.
• Gerhard Stenzel: Von Burg zu Burg in Österreich, 1973