Historicizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 10:
#Poleg tega, ker zavračajo [[univerzalizem]] [[klasična šola|klasične šole]], menijo, da je za dosego znanja treba vsak nacionalni primer preučiti ločeno<ref>Mokhtar Lakehal, ''Dictionnaire de science politique. Les 1500 termes politiques et diplomatiques'', Pairs, L'Harmattan, 2005, 430 pages, s. 206 {{ISBN|2747587630}}.</ref>.
 
V skrajnem pomenu te besede gospodari med vsemi znanostmi zgodovina. Tako gledanje se je kazalo v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] zlasti v času okrog [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]]. Zahtevali so obstoj materialnih zgodovinskih virov; svetnike, pri katerih jih niso našli (dovolj), so preprosto brisali iz bogoslužnega koledarja; med drugimi so bil tudi nekateri zelo znani in med ljudstvom na splošno češčeni svetniki, kot na primer sveti [[Nikolaj iz Mire|Miklavž]], [[sveti Jurij]], [[sveti Blaž]]. Takemu [[zgodovinstvo|zgodovinstvu]] je nasprotoval zlasti cerkveni [[zgodovinar]] [[Maks Miklavčič]], ki je poudarjal, da je mnogo zgodovinskih virov propadlo, in da je vsekakor treba upoštevati tudi ljudsko izročilo, kot to lahko opazimo v knjigi ''Leto svetnikov''. <ref>''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).</ref>
 
==== »Vsako zgodovinsko obdobje je sveto« ====