Historicizem: Razlika med redakcijama

'''Zgodovinstvo''' (glede na ožji ali širši pomen tudi: '''zgodovinarstvo''', oziroma '''historicizem''', '''historizem''' itd.) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami. Njegovi zagovorniki dajejo prednost študiju razvoja tega znanja, misli ali vrednot, "ne pa tudi študiju lastne narave" <ref>''Dictionnaire actuel de la langue française'', Paris, Éditions Flammarion, 1985, s. 552.</ref>. Ta pojem je prisoten v razpravah, ki se tičejo zgodovine filozofije. Tako gledanje ima poleg zagovornikov tudi oporečnike. Najbolj glasni med njimi so: [[Wilhelm Dilthey]], [[Edmund Husserl]], [[Ernst Troeltsch]] in [[Martin Heidegger]] <ref>Pierre Gisel, ''Vérité et histoire: La théologie dans la modernité, Ernst Käsemann'', Éditions Beauchesne, 1977, [https://books.google.fr/books?id=7Nu3vQflNUkC&pg=PA62&dq=historicisme+d%C3%A9finition&hl=fr&ei=Wx7ATOikD9KBswad3eidCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CDAQ6AEwAQ#v=onepage&q=historicisme%20d%C3%A9finition&f=false s. 62].</ref> in [[Karl Popper]].

 

*[http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=1118 Istarska enciklopedija © LEKSIKOGRAFSKI ZAVOD MIROSLAV KRLEŽA 2008. - 2020. Historicizam]