Historicizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 5:
''Zgodovinstvo'' ('' Historismus '' ali '' Historicizmus '' – tj. ''historizem'' ali ''historicizem'') najprej označuje obdobje nemškega [[zgodovinopisje|zgodovinopisja]], ki ga utelešajo [[Leopold von Ranke|Ranke]] [[Johann Gustav Droysen|Droysen]] in [[Friedrich Meinecke|Meinecke]] <ref> Friedrich Meinecke, '' Die Entstehung des Historismus '', 1936. </ref>, pa tudi gospodarstveniki oziroma ekonomisti, kot [[Friedrich Seznam|Seznam]], [[Bruno Hildebrand|Hildebrand]], [[Karl Knies|Knies]] in [[Gustav von Schmoller|Schmoller]], ki prevladujejo v drugi polovici 19. stoletja.
V želji, da bi zgodovino povzdignili v rang stroge znanosti, ti avtorji zagovarjajo več skupnih načel:
#zgodovinar mora ugotoviti dejstva, kakršna so se zgodila, in dojeti preteklost v njeni edinstvenosti v primerjavi z drugimi obdobji, ne da bi pri tem dal vrednostno presojo; #vsak poskus sistematizacije je treba zavrniti v prid iskanju neposrednih vzrokov dogodkov.
#Navdihnjeni z mislijo [[Johann Gottfried von Herder| Herderja]] poudarjajo, da je treba razmišljati o vsakem obdobju zase in zavračajo vsako [[teleologija|teleološko]] filozofijo zgodovine. To zgodovinstvo uporablja kot zgodovinsko metodo načela [[pozitivizem |pozitivizma]] <ref>Christophe Bouton, ''Le procès de l'histoire, fondements et postérité de l'idéalisme historique'', 2004, s. 254.</ref> .
| |||