Historicizem: Razlika med redakcijama
Ustvarjam stran zgodovinstvo |
(ni razlike)
|
Redakcija: 00:02, 14. oktober 2021
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Zgodovinstvo (glede na ožji ali širši pomen tudi: zgodovinarstvo, oziroma historicizem, historizem itd.) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami. Njegovi zagovorniki dajejo prednost študiju razvoja tega znanja, misli ali vrednot, "ne pa tudi študiju lastne narave" [1]. Ta pojem je prisoten v razpravah, ki se tičejo zgodovine filozofije. Tako gledanje ima poleg zagovornikov tudi oporečnike. Njegovi glavni oporečniki so: Wilhelm Dilthey, Edmund Husserl, Ernst Troeltsch in Martin Heidegger [2] in Karl Popper.
Različni pomeni
Zgodovinstvo ( Historismus ali Historicizmus – tj. historizem ali historicizem) najprej označuje obdobje nemškega zgodovinopisja, ki ga utelešajo Ranke Droysen in Meinecke [3], pa tudi gospodarstveniki oziroma ekonomisti, kot Seznam, Hildebrand, Knies in Schmoller, ki prevladujejo v drugi polovici 19. stoletja.
V želji, da bi zgodovino povzdignili v rang stroge znanosti, ti avtorji zagovarjajo več skupnih načel: #zgodovinar mora ugotoviti dejstva, kakršna so se zgodila, in dojeti preteklost v njeni edinstvenosti v primerjavi z drugimi obdobji, ne da bi pri tem dal vrednostno presojo;
- vsak poskus sistematizacije je treba zavrniti v prid iskanju neposrednih vzrokov dogodkov.
- Navdihnjeni z mislijo Herderja poudarjajo, da je treba razmišljati o vsakem obdobju zase in zavračajo vsako teleološko filozofijo zgodovine. To zgodovinstvo uporablja kot zgodovinsko metodo načela pozitivizma [4] .
- Poleg tega, ker zavračajo univerzalizem klasične šole, menijo, da je za dosego znanja treba vsak nacionalni primer preučiti ločeno[5].
Stavbarsko zgodovinstvo
Zgodovinstvo v arhitekturi je prineslo eklekticizem (izbiranje) in teži k iskanju narodnih korenin. To se kaže v različnih evropskih slogih, kot so nemški, bavarski, ruski, skandinavski avstrijski – v nasprotju do neoklasicizma. V širšem pomenu je prinesel v sodobno ustvarjanje vračanje h gotiki z neogotiko, k renesansi z neorenesanso.
Nastopa v zgodovinskih obdobjih in deželnih stilih. V Avstriji sta ga zastopala zlasti oče in sin Heinrich in Max von Ferstler.
Nadaljnje branje
- Karl Popper : Misère de l'historicisme in La société ouverte et ses ennemis
- Ludwig von Mises : Théorie et Histoire (10. poglavje 3. dela: Zgodovinstvo), traduction en français par Hervé de Quengo
- Jean-François Malherbe, La philosophie de Karl Popper et le positivisme logique, Presses universitaires de Namur, 1976, 313 p. ISBN 2870370016
- Christophe Bouton, Le procès de l'histoire, fondements et postérité de l'idéalisme historique, Vrin, 2004, 319 p. ISBN 271161655X
- Adrien Barrot, « La Critique de l'historicisme », in Laurent Jaffro, Leo Strauss, art d'écrire, politique, philosophie : texte de 1941 et études, Vrin, 2001, 322 p. ISBN 2711614697
- Papež Janez Pavel II.: Fides et Ratio - okrožnica objavljena 14. septembra 1998 o tem, kako razlagati zgodovino, vključno s kritiko zgodovinstva.
- Jeffrey Andrew Barash, Politiques de l'histoire. L'historicisme comme promesse et comme mythe, Paris, Presses Universitaires de France, 2004.
Zunanje povezave
- (nemško)
- [https://www.deutschlandfunk.de/der-entraetseler-der-weltgeschichte.871.de.html?dram:article_id=127342 Deutschlandfunk 23.05.2011 Der Enträtseler der Weltgeschichte: 125. Todestag des Historikers Leopold von Ranke. Von Bernd Ulrich
- ↑ Dictionnaire actuel de la langue française, Paris, Éditions Flammarion, 1985, Predloga:P..
- ↑ Pierre Gisel, Vérité et histoire: La théologie dans la modernité, Ernst Käsemann, Éditions Beauchesne, 1977, Predloga:P..
- ↑ Friedrich Meinecke, Die Entstehung des Historismus , 1936.
- ↑ Christophe Bouton, Le procès de l'histoire, fondements et postérité de l'idéalisme historique, 2004, Predloga:P..
- ↑ Mokhtar Lakehal, Dictionnaire de science politique. Les 1500 termes politiques et diplomatiques, Pairs, L'Harmattan, 2005, 430 pages, Predloga:P. ISBN 2747587630.