Heinrich von Ferstel: Razlika med redakcijama

| alma_mater = ''[[Akademie der bildenden Künste Wien]]''<br />[[''Akademija za likovno umetnost na Dunaju]]''

}}</ref>), je bil eden od najpomembnejših [[Dunaj|dunajskih]] [[arhitekt|arhitektov]] [[historicizem|historicizma]] (=zgodovinstva) v obdobju izgradnje ''[[Cestni obroč|Cestnega obroča]] (=Ringstrasse)''.<ref name=lex/>

[[File:Bust of Heinrich von Ferstel, TU Vienna.jpg |thumb |180px |left |Doprsni kip [[Heinrich von Ferstel|Heinricha von FerstlaFerstela]] – stavbarja in predavatelja – pred osrednjo stavbo ''Dunajske tehnološke univerze'' (TU Wien) na Karlsplatzu.]]

[[File:Votivkirche Wien bei Nacht.JPG|thumb|right|Votivkirche Wienponoči (Zaobljubna cerkev)]]

Kot sin [[Ignaz Ferstel|Ignaca FerstlaFerstela]], bančnega ravnatelja iz [[Praga|Prage]], in nečak arhitekta [[Friedrich von Stache|Friedricha von Stacheja]] (1814–1895), je študiral na ''Akademiji za likovno umetnost na Dunaju ([[Akademie der bildenden Künste Wien]])'' [[arhitektura|arhitekturo]] pri [[Eduard van der Nüll|Nüllu]] in [[August Sicard von Sicardsburg|Sicardsburgu]] (1812–1868). Njegova izredna nadarjenost in pridnost sta mu omogočili, da je zmagal na manjšem nagradnem natečaju, ki je vključeval študijska potovanja v Nemčijo, od leta 1855 v Italijo in nazadnje v Francijo. <ref>[https://digital.zlb.de/viewer/image/14688302_1883/266/ Biografie], [[Zentralblatt der Bauverwaltung|Centralblatt der Bauverwaltung]], 21. julij 1883, s. 259–260, pridobljeno 19. december 2012.</ref>

Zgradil je več drugih javnih zgradb na Dunaju v prvem okraju ''Dunajskega notranjega mesta'' (''Innere Stadt Wien 1. Bezirk'') in na ''Cestnem obroču''. Na začetku je njegovo ''zgodovinstvo (ali s tujko "historicizem")'' obarvano romantično: tako na primer v bančni''Bančni in borzni dunajski stavbi na Freyungu'', danes po njem imenovani ''[[Palais Ferstel]]'', ki ima v svojem okrilju prav tako znano kavarno ''[[Café Central]]''.

''Ferstel'' je napravil načrte za veliko pomembnih [[Dunaj|dunajskih]] stavb, ki so vplivale na usmeritev stavbarstva po celem cesarstvu in še širše; ''[[Museum für angewandte Kunst, Wien]] (Muzej za uporabne umetnosti na Dunaju''; 1871), ''Kemična fakulteta'' (1872), ''[[Akademie für angewandte Kunst]] (Šola za umetnost in obrt)'' (1877), ''Palača rektorata Dunajske univerze'' (1883), ''Palača [[Österreichischer Lloyd]] (Avstrijskega[[Lojdova Lloydapalača]])'' v [[Trst]]u'' (1883).<ref name=lex/>

Poleg teh najbolj znanih in javnih, je Ferstel zgradil na Dunaju veliko stanovanjskih stavb, med drugim: ''Palača Wertheim'' (1868), ''Palača nadvojvoda Ludwiga Viktorja'' (1869.) - , in veliko drugih koč oziroma vil, med katerimi je najbolj imenitna tista za družino Wartholz v [[Reichenau an der Rax|ReichenauReichenavu]] (1872.) <ref name=lex/>

Nato se je usmeril k strožjemu slogu – med drugim tudi zavoljo svojega akademstva, saj je profesorski poklic predano opravljal od leta 1866 pa vse do svoje smrti 1883. Predaval je na ''Politehniki'' (''k.k. Polytechnisches Institut''), ki se je imenovala od 1870 ''Tehnična visoka šola na Dunaju'' (''Technische Hochschule Wien''). Slogovno je bil tako vpliven, da je bil 1880 na tej šoli rektor.<ref> Heinrich von Ferstel. v: ''Architektenlexikon Wien 1770–1945''. Objavil: Architekturzentrum Wien. Wien 2007.</ref>

Na njegovo pobudo je bilo leta 1872 ustanovljeno za petičneže ''Wiener Cottage-Verein (Dunajsko društvo počitniških koč)''; to združenje je priklicalo v življenje ''Cottageviertel'' (''Četrt koč'') z namenom, da "državljanom omogoči življenje na zdravem, svežem zraku" – kjer je našel v zdravem kmečkem okolju tudi lastno domovanje.

V hišo je prišla s poroko iz podobnega okolja kot je bilo njegovo – navdušeno stavbeniško in katoliško – leta 1856 žena ''Antonia Theresia Caroline, r. Fehlmayer'' (1834-1922). Rodilo sse jima je šest otrok:

#Max (Maximilian Heinrich (1859–1936), arhitekt, celim imenom. [[Max von Ferstel]]. On očeta ni nasledil le v stanovanju, ampak tudi po svoji stavbeni dejavnosti, pridobivanju priznanj in častnih nalovov in akademskem uveljavljanju;