Od leta 1946 je vodil oddajo, z zelo odmevnimi ''Jezikovnimi pogovori'' na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]] in z njo dobrih petnajst let gojil kulturo javnega izražanja v slovenščini. Leta 1946 mu je pripadla čast, da nadaljuje delo priznanih slovenskih bibliotekarskih delavcev, kot so [[Matija Čop|Matija Čop]], [[Fran Levstik|Fran Levstik]], Pintar, Žigon, [[Joža Glonar|Joža Glonar]], [[Janko Šlebinger|Janko Šlebinger]] in [[Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]].
Že takoj na začetku njegove bibliotekarske kariere ni bil samo jezikoslovec, zgovodinarzgodovinar in bibliotekar. Deloval je na vrsto področij. Že pred vojno je bil predsednik slovenskega Slavističnega društva (1937-39), zlasti pa se je uveljavil kot agilni organizator in soustanovitelj Društva bibliotekarjev Slovenije (1947), kateremu je nato predsedoval celo desetletje ter soustanovitelj Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije kot organizator njenega ustavnega kongresa in njen predsednik, oziroma vodilni funkcionar. Ni bilo bibliotekarskega sestanka, zborovanja ali strokovnega posvetovanja, da ne bi dr. Rupel na njem aktivno deloval ali kot organizator ali kot predavatelj. Bil član sveta za kulturo in prosveto [[Socialistična republika Slovenija|LRS]] in član komisije za slovensko gramatiko in pravopis pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Urejeval je tudi vestnik in posledično bil urednik ''Znanstvenega vestnika Akademske založbe''. Po sodobnih strokovnih načelih je organiziral dotedanje (nabava, akcesija, katalogizacija, bibliografija, periodični tisk, informacije in izposoja ter rokopisna in kartografska zbirka) in nove delovne enote (glasbena in francoska zbirka, centralni katalog, republiška matična služba) ter uvedel mednarodno dogovorjene postopke za strokovno obdelavo, hranjenje in izposojo knjižničnega gradiva. Poskrbel je za organizirano pripravo in izhajanje splošne letne slovenske bibliografije, delo za slovensko retrospektivno bibliografijo in slovensko književnost pa obogatil iz 16.stoletja. Poleg vsega je tudi organiziral in vodil prve večmesečne knjižničarske strokovne tečaje in občasno enoletno strokovno šolo.
