Trojanska vojna: Razlika med redakcijama

 

'''Trojánska vòjna''' je po izročilu [[vojna]] [[Ahajci|Ahajcev]] proti [[mesto|mestu]] [[Troja]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]], povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg [[Lepa Helena|Helene]], žene [[Antična Šparta|špartanskega]] kralja [[Menelaj (mitologija)|Menelaja]] s [[Paris (mitologija)|Parisom]], sinom trojanskega kralja [[Priam]]a. Trojanska vojna igra osrednjo vlogo v [[grška mitologija|grški mitologiji]]. Pripoveduje jo [[cikel o trojanski vojni|cikel epskih pesnitev]], od katerih sta le dve, [[Homer]]jevi ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja|Odisej]]'', v celoti ohranjeni. ''Iliada'' opisuje obdobje štirih dni in dveh noči desetega leta vojne, ''Odiseja'' pa potovanje enega od ahajskih vodij, Odiseja, domov. Ostale dele zgodbe so v različnih inačicah obdelali poznejši grški epski pisci ter [[Rimsko cesarstvo|rimski]] pesniki, kot sta [[Vergilij]] v svoji ''[[Eneida|Eneidi]]'' in [[Publij Ovidij Naso|Ovidij Naso]] v ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]''.

 

== Mit o trojanski vojni ==

Je del grške mitologije. Na začetku nam pripoveduje o ustanovitvi Troje. [[Teukrij]] je ustanovil naselje Teukrija. Ko je Teukrij sprejel [[Dardan]]a in mu dal hčer za ženo in svoje ozemlje, se je ta preimenovala v Dardanijo. Njegov naslednik pa je bil [[Erihtonij]], ki je imel sina [[Tros]]a, po katerem se je mesto imenovalo Troja. Njegov sin [[Ilos]] pa očetu ne jemlje ozemlja, ampak zraven ustanovi svoje, ki se imenuje [[Ilion]] (ki se je čez kakih 1000 let združilo s Trojo). Ilosov sin [[Laomedon]] pa se je odločil, da okrog Troje zgradi obzidje, ki je bilo dolgo 5 kilometrov. Sin Laomedona je bil Priam, ki je edini preživel Heraklovo uničenje Troje. Ta se je poročil s Hekabo, ki mu je rodila dva sina: [[Hektor]]ja in Parisa.