[[slika:Bolek.jpg|thumb|Boleslav I. kot je prikazan na bronastih vratih katedrale v Gieznu, sredina 12. stoletja.]]
Boleslav I. je bibil najstarejši sin poljskega kneza [[Mješko I.|Mješka I.]] in njegove prve žene, češke princese Dubravke, po katere očetu je dobil ime. Njegov oče ga je s preračunljivimi ženitvami že kot mladeniča vključil v svoje politične načrte. Osemnajstletnega je poročil s hčerko [[meissen]]škegameissenškega mejnega grofa Rikdaga. Vendar je po [[Meissen|Meissnu]] pogledoval tudi češki vojvoda [[Boleslav II. Češki|Boleslav II.]], Mješkov svak; z dovoljenjem [[Vojvodina Bavarska#Kronska dežela|bavarskega vojvode]] Henrika II. Prepirljivca je še isto leto z vojsko zasedel mesto Meissen. Grof Rikdag je že leta 985 umrl in BolesalavovaBoleslavova poroka je za poljsko vladarsko hišo postale politično nepomembna. Mješko je razdrl sinov zakon in BolesalvaBoleslava (985/86) poročil z [[Arpadi|arpadsko]] princeso Judito, da bi skupaj z [[Ogrska|Ogrsko]] pritisnil na Čehe z dveh strani. A očitno tudi ta zakon Poljski ni prinesel želenih političnih koristi in Boleslav je leta 978 razdrl tudi ta zakon.
Tretjič se je Boleslav poročil (987/89) z Emnildo, hčerko vplivnega slovanskega plemiča Dobromira (najverjetneje vladarja Lužice). S tem so v ospredje poljskih osvajalnih interesov prišla ozemlja mejnih grofij Svetega rimskega cesarstva: Lužice, Meissna in Severne marke.
