Infrardeče vodenje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Zupi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 91:
 
 
 
'''[[Svinčev(II) sulfid]]''' (PbS) je bil prvi uporabljen kot detektor IR valovanja. Lahko se uporablja na principu merjenja toka, ki ga ustvarijo vpadli [[Foton|fotoni]], bolj pogosto pa se uporablja kot fotoupor. Zaradi visoke [[Dielektrična konstanta|dielektrične konstante]] reagira počasneje od drugih podobnih polprevodnikov. Pri sobni temperaturi je PbS najbolj občutljiv za valovne dolžine 1 - 2,5 [[Mikrometer|μm]], torej so po [[Wienov zakon|Wienovem zakonu]] optimalni za uporabo pri temperaturah objektov okoli 800°C. Zaradi tega detektorji na osnovi PbS zaznajo le zelo vroče objekte, kot so npr izpušne šobe letalskih motorjev. Ravno zato je bilo prve IR vodene protiletalske izstrelke možno uporabiti le za napade z zadnje strani letala, zaradi česar so bili relativno neuspešni ob uporabi proti bolj okretnim letalom. S hlajenjem teh detektorjev se je optimalna valovna dolžina pomaknila v območje 2 - 4 μm, kar pa še vedno zahteva objekte s temperaturo med 500 in 600°C. V neohlajeni različici se še vedno uporablja v ročnem protiletalskem sistemu [[9K38 Igla|Igla]], kjer služi kot pomožni detektor za zaznavanje toplotnih vab.
 
'''Indijev antimonid''' (InSb) ima precej manjši prepovedani pas, kot svinčev sulfid, zato ga je možno uporabiti za detekcijo daljših valovnih dolžin IR valovanja. Indijev antimonid je lahko uporabljen kot fotodioda ali fotoupor, največjo občutljivost pa ima pri valovni dolžini približno 5,5 μm, kar ustreza objektom s temperaturo 250 - 300°C. Seveda pa za dosego občutljivosti potrebujejo ohlajanje na približno 80 [[Kelvin|K]]. Izstrelki, opremljeni z detektorji na osnovi InSb, lahko zaznavajo tudi hladnejše dele letal in lahko zaznajo izpušne pline iz praktično poljubnega kota, kar močno poveča njihovo uporabnost.
 
'''Živosrebrno-kadmijev telurid''' (HgCdTe) je zmes živosrebrnega telurida (HgTe) in kadmijevega telurida (CdTe). S spreminjanjem vsebnosti posameznih elementov v zmesi je možno doseči občutljivost pri različnih valovnih dolžinah, zato je primeren za detekcijo v kratko-, srednje- in dolgovalovnem IR področju. Detektorji na osnovi HgCdTe se pretežno uporabljajo za termovizijskeslikovne senzorje v termovizijskih kamerekamerah.
 
== Glej tudi ==
 
* [[Infrardeče valovanje]]
* [[AIM-9 Sidewinder]]
* [[Toplotna vaba]]
 
== Viri ==
 
* Avtor neznan. Устройство и эксплуатация боевых средствпереносных зенитных ракетных комплексов “Игла” и “Игла–1”. Minsk 2005 (v ruščini)
* I.E. Akilov, V.I. Bajdakov, A.G. Vasiljev. ТЕХНИЧЕСКАЯ ПОДГОТОВКА КОМАНДИРА ВЗВОДА ПЗРК 9К38 «ИГЛА». Politehnična univerza v Tomsku 2011 (v ruščini). УДК 358.11(075.8)
* L.N. Bizov, V.S. Bel'gorskij, C.N. Jelcin. УСТРОЙСТВОИ ФУНКЦИОНИРОВАНИЕАВИАЦИОННОЙ РАКЕТЫ Р-3С. Državni balistični tehnični inštitut "Voenmeh". Sannkt Petersburg 2005 (v ruščini)
* Patent US 4,039,246A. Optical scanning apparatus with two mirrors rotatable about a common axis. General Dynamics 1976 (v angleščini)
* Ronald G. Driggers, Carl E. Halford, and Glenn D. Boreman. Parameters of spinning AM reticles. Applied Optics Vol. 30 No. 19, 1. julij 1991
* Md. Monirul Hoque STUDIES ON THE PERFORMANCE OF RETICLES USED IN PASSIVE HOMING SYSTEM. Florida Atlantic University 1995
 
[[Kategorija:Zračna obramba]]
[[Kategorija:Vojaška tehnika]]
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]
[[Kategorija:Protiletalsko orožje]]