Infrardeče vodenje: Razlika med redakcijama

'''[[Svinčev(II) sulfid]]''' (PbS) je bil prvi uporabljen kot detektor IR valovanja. Lahko se uporablja na principu merjenja toka, ki ga ustvarijo vpadli [[Foton|fotoni]], bolj pogosto pa se uporablja kot fotoupor. Zaradi visoke [[Dielektrična konstanta|dielektrične konstante]] reagira počasneje od drugih podobnih polprevodnikov. Pri sobni temperaturi je PbS najbolj občutljiv za valovne dolžine 1 - 2,5 [[Mikrometer|μm]], torej so po [[Wienov zakon|Wienovem zakonu]] optimalni za uporabo pri temperaturah objektov okoli 800°C. Zaradi tega detektorji na osnovi PbS zaznajo le zelo vroče objekte, kot so npr izpušne šobe letalskih motorjev. Ravno zato je bilo prve IR vodene protiletalske izstrelke možno uporabiti le za napade z zadnje strani letala, zaradi česar so bili relativno neuspešni ob uporabi proti bolj okretnim letalom. S hlajenjem teh detektorjev se je optimalna valovna dolžina pomaknila v območje 2 - 4 μm, kar pa še vedno zahteva objekte s temperaturo med 500 in 600°C. V neohlajeni različici se še vedno uporablja v ročnem protiletalskem sistemu [[9K38 Igla|Igla]], kjer služi kot pomožni detektor za zaznavanje toplotnih vab.

'''Živosrebrno-kadmijev telurid''' (HgCdTe) je zmes živosrebrnega telurida (HgTe) in kadmijevega telurida (CdTe). S spreminjanjem vsebnosti posameznih elementov v zmesi je možno doseči občutljivost pri različnih valovnih dolžinah, zato je primeren za detekcijo v kratko-, srednje- in dolgovalovnem IR področju. Detektorji na osnovi HgCdTe se pretežno uporabljajo za termovizijskeslikovne senzorje v termovizijskih kamerekamerah.