Heraklij: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PetarM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 20:
|}}
 
'''Flavius Heraclius Augustus''' ([[grščina|grško]]: Φλάβιος Ἡράκλειος), * okrog 574, [[Kapadokija]], [[Bizantinsko cesarstvo]], † 11. februar 641, po poreklu [[Armenci|Armenec]], je bil cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Bizantinsko cesarstvo je relativno sodoben naziv za državo, ki se je v Heraklijevih časih imenovala Rimsko cesarstvo oziroma Vzhodno rimsko cesarstvo. Naziv »bizantinski« se je prvič pojavil leta 1557, se pravi kakšnih 900 let po Heraklijevi smrti. Skoval ga je nemški zgodovinar Hieronymus Wolf v svojem delu ''Corpus Historiæ Byzantinæ''. Naziv so kasneje popularizirali francoski zgodovinarji. Druge takratne civilizacije so Bizantinsko cesarstvo imenovale Vzhodno rimsko cesarstvo ali kar Rimsko cesarstvo. Perzijski, islamski in slovanski svet je na splošno sprejel rimsko identiteto cesarstva. V islamskem svetu je bilo cesarstvo poznano predvsem kot روم (Rûm, »Rim«)</ref><ref>Fox, C.R. (29. marec 1996). »What, if anything, is a Byzantine?«. Lone Star College–Tomball. http://www.romanity.org/htm/fox.01.en.what_if_anything_is_a_byzantine.01.htm. Pridobljeno 21. oktobra 2009.</ref><ref>Tarasov, Oleg (2004). Icon and Devotion: Sacred Spaces in Imperial Russia (January 3, 2004 ed.). Reaktion Books. ISBN 1-86189-118-0, str. 121.</ref><ref>El-Cheikh, Nadia Maria. Byzantium viewed by the Arabs (2004 ed.). Harvard CMES. ISBN 0-932885-30-6. str. 22</ref> Na oblasti je bil več kot trideset let (5. oktober 610-11. februar 641). Njegova zasluga je, da se je v Bizantinskem cesarstvu opustila raba [[latinščina|latinščine]], da je na njeno mesto kot uradni jezik stopila [[grščina]] in da je prišlo do obsežne helenizacije cesarstva. Njegov vzpon na oblast se je začel leta 608, ko se je skupaj z očetom, ki je bil tudi Heraklij<ref>Očeta so kasneje retrospektivno preimenovali v Heraklija Starejšega.</ref> in je bil podkralj [[Afriški eksarhat|Afriškega eksarhata]], uspešno vodil upor proti osovraženemu [[uzurpator]]ju, cesarju [[Fokas]]u (Flavius Phocas Augustus).
 
Med njegovim vladanjem je bilo več obsežnih vojnih pohodov. Ko je leta 610 prišel na prestol, se je najprej spopadel s [[Sasanidi]], ki jim je vladal kralj [[Kozrav II.]] Prve bitke so se končale s Heraklijevimi porazi in Perzijci so prodrli do samega [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Perzijska vojska je mesto napadla z vzhoda, vojska [[Avari|Avarov]], [[Slovani|Slovanov]] in [[Bolgari|Bolgarov]] pa z zahoda in z morja. Herakliju se je zaradi mogočnega mestnega obzidja in močne mornarice uspelo izogniti popolnemu porazu. Kmalu zatem je sprožil politično kampanjo za reformo armade. Po uspešno opravljeni reformi je leta 627 vdrl na perzijsko ozemlje in v bitka pri [[Ninive|Ninivah]] zlomil perzijsko vojsko. Poraz je tako oslabil Sasanidsko cesarstvo, da se ni moglo uspešno upreti kasnejšemu napadu islamskih sil.