Ulrik II. Trebinjski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaka: povezave do razločitev |
|||
Vrstica 58:
Ulrik II. je še naprej podpiral cesarjeve rivalske papeže do poznih 1160-ih, ko je svojo zvestobo prenesel na Aleksandra III.{{Sfn|Dale|1997|p=52}} Friderik Barbarossa je bil 29. maja 1176 v bitki pri Legnanu poražen.{{Sfn|Bury|2011|p=2210}} 24. julija 1177 sta beneški dož Sebastiano Ziani in Ulrik II. Trebinjski pospremila cesarja iz San Nicolò al Lida v Benetke, kjer je spoznal papeža in se spravil na čustvenem javnem prizorišču pred [[Stolnica svetega Marka, Benetke|baziliko sv. Marka]].{{Sfn|Bury|2011|p=2210}} Beneška pogodba, ratificirana 1. avgusta 1177, je začasno razrešila razlike med cesarjem, papežem in severnoitalijanskimi mestnimi državami Lombardske lige . Cesar je [[Papež Aleksander III.|papeža Aleksandra III]] . uradno priznal za papeža.{{Sfn|Bury|2011|p=2210}}
Ulrik II. je kot zaupnik tako papeža kot cesarja pripomogel k usklajevanju obeh in ozdravitvi delitve v cerkvi. V ta namen je Friderik potrdil in razširil posvetno jurisdikcijo oglejskega patriarhata. Leta 1177 je Aleksander III potrdil, da ima Oglej metropolitansko oblast s jurisdikcijo nad šestnajstimi škofijami.{{Sfn|Dale|1997|p=55}} Na lateranskem koncilu leta 1180 je poskušal rešiti spore z gradeškim patriarhom Enricom glede Istre; uspelo mu je pridobiti [[Trst]], [[Koper]], [[Poreč]], [[Novi grad]], [[Pulj]] in [[Pičen]]. 24. julija 1180 je gradeški patriarh Dandolo privolil v dokončno in uradno rešitev starih sporov z oglejskim patriarhatom.{{Sfn|Madden|2008|p=78}}
Gradeški patriarhat je nastal v VI. stoletju iz oglejskega patriarhata in se od njega ločil zaradi teološkega spora. Od leta 1105 je dejansko imel sedež v Benetkah in morje je bilo pod beneškim nadzorom (leta 1451 je postal "beneški patriarhat").{{Sfn|Dale|1997|p=11}} Leta 1420 so Benetke vojaško porazile in zasedle osrednje dežele oglejskega patriarhata, od takrat je bil patriarhat pod njihovim nadzorom, tako za posvetne kot za cerkvene zadeve. Oglejski patriarhat se je uradno končal 6. julija1751 z bulo "Injunctio Nobis" papeža Benedikta XIV.{{Sfn|Patriarchal See of Aquileia: GCatholic}}
| |||