Kvantitativno raziskovanje: Razlika med redakcijama

Statistika je najpopularnejša veja matematike v kvantitativnem raziskovanju zunaj fizikalnih znanosti. Kvantitativne raziskave se začnejo z zbiranjem podatkov, ki temeljijo na predpostavki ali teoriji. Kvantitativno raziskovanja izhaja iz predpostavke, da obstajajo v [[stvarnost]]i objektivne zakonitosti, predvsem v obliki vzročno-posledičnih zvez, ki jih je mogoče odkrivati, razložiti, napovedovati in nadzirati. Ena temeljnih poti za odkrivanje vzročno-posledičnih zvez je [[eksperiment]]. Načrt kvantitativne raziskave oblikuje raziskovalec na podlagi teoretičnih izhodišč in dotedanjih raziskav. Hipoteze v nadaljnjem poteku raziskave empirično preverja. Čim več poskusov zavrnitve neka hipoteza uspešno prestane, tem višja je stopnja njene prepričljivosti. Raziskovalec bravnavaobravnava posamezne spremenljivke, vendar na velikem številu enot, najpogosteje na reprezentativnem vzorcu neke populacije, saj mu gre za posplošitev spoznanj. Za zbiranje podatkov se uporabljajo čim objektivnejši in zanesljivi instrumenti, ki omogočajo natančno merjenje pojavov (testi, vprašalniki z vnaprej navedenimi odgovori, ocenjevalne lestvice idr.), ki jih statistično analizira (npr. z [[opisna statistika|deskriptivno]] in inferenčno statistiko).