Trebinja (Avstrijska Koroška): Razlika med redakcijama

Trebinja je bila prvič omenjena leta 860 v dokumentu, s katerim je frankovski kralj [[Ludvik Nemški]] dal kraljevski dvor pri Trebinju ("curtis ad Trebinam"), podaril 70 hub posesti salzburškemu škofu Adalvinu. Danes se domneva, da gre za posesti, ki so zdaj v bližini Trebinja, vendar v občini Beljak (v bližini vasi St. Ruprecht am Moos). Leta 876878 je v darilni listini kralja Karlmana ponovno omenjeno ime Trebinja, ko je kraljevo posest prenesel na bavarski samostan Ötting (v istem aktu, ki je najstarejši izvirni dokument na Koroškem, se prvič omenja tudi današnji Beljak kot ''pons Uillah''). Samostan je leta 890 v Trebinju zgradil današnjo župnijsko cerkev sv. Maksimilijana. Posest Trebinja je potembila prišlav lasti samostana Ötting do cca. leta 907. Tega leta je gospostvo Trebinja prešlo v posestlast škofije Passau vse do leta 1007, ko je velik del gospostva Trebinja pridobil grof Ozi, ki je na na njej ustanovil Benediktinski samostan Osoje. Preostali del pa je prišel v last cesarju, ki ga je 1020 podelil grofu Oziju. Med leti 1050 in 1090 je ta posest prišla v roke rodbine [[Eppensteinci|Eppensteincev]] prekoziroma škofijeMarkvarda PassauEppensteinskega. S poroko z dinastijo grofov [[Veringen (plemiška družina)|Altshausen-Veringen]] je nastala njihova stranska linija [[grofje Trebinjski|grofov Trebinjskih]], ki jo je začel Volfrad V. Leta 1163 so [[Volfrad Trebinjski]], njegova žena Hema in njun edini sin [[Ulrik II. Trebinjski]] (oglejski patriarh) svojo lastnino v Trebinju, [[Tiffen]]u in [[Grače (Beljak)|Gračah]] prenesla na [[Oglejski patriarhat]]. <ref> Prim. [[Karl August Muffat]]: "Trebinjski grofje na Koroškem kot veja alemanske dinastije grofov Veringen-Alshausen." München 1855, str. 550. </ref> Oglejski patriarhi so gospostvo Trebinja imeli v času med 1163 in 1245, nakar gospostvo prevzamejo v fevd grofje [[Ortenburžani|Ortenburški]], Strmški, Koroške vojvode in Aufensteinerji, vse do velikega potresa leta 1348, ko grad utrpi velike poškodbe. Leta 1444 je Nikolaj Lichtensteinski kupil grad in posestvo od Jorga Puchaima, leta 1450 pa ga je kralj Friedrich IV. Med leti 1473 in 1483 so po gospostvu večkrat ropali Turki. Zaradi povezovanja Niklasa Lichtensteinskega z Matijo Korvinom, je cesar Friderik III. leta 1489 porušil nekaj Lichtensteinovih gradov in gospostev, med njimi tudi Trebinjo, njega pa zaprl na grad Tirol. Stari grad Trebinja ni bil več obnovljen. Gospostvo Trebinja pa je dobil v upravo vitez Laslo Prager. Lichtensteinski jo je spet dobil šele leta 1515.

Dvorec Trebinja ob vznožju Ožboltove gore v Goričah je v 16. stoletju zgradila družina Liechtenstein. Ko ga je leta 1690 uničil potres, so ga leto kasneje obnovili.