Salonin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
nadaljevanje
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 30:
 
Leta 260, verjetno julija, je Silvan, nedvomno v Saloninovem imenu, ukazal Postumu, naj mu preda del plena, ki ga je zasegel germanskim bandam, ki so se vračale s plenilskega pohoda v Galijo. Postumusovi možje so se uprli poskusu uveljavljanja pravic zastopnika oddaljenega cesarja, ki očitno ni izpolnjeval dolžnosti zaščitnika galskih provinc, in naredili nasilno izjemo. Obrnili so se proti Saloninu in Silvanu, ki sta morala z nekaterimi zvestimi četami pobegniti v Köln. Postuma je njegova vojska verjetno prav v tistem času razglasila za cesarja. Postum je nato izkoristil val vojaškega nezadovoljstva, ki ga je komaj obvladal, in oblegal Salonina in Silvana v Kölnu.
 
==Smrt==
Galien, ki je bil v celoti angažiran drugje, verjetno je vodil kampanjo ob srednji [[Donava|Donavi]], ni mogel narediti ničesar, da bi rešil svojega sina Salonina. Starejši cesar in Saloninov stari oče Valerijan I. je bil takrat verjetno že ujetnik perzijskega kralja [[Šapur I.|Šapurja I.]] Obupani Saloninovi vojaki so Salonina razglasili za cesarja, morda v upanju, da bo Postumova vojska priznala njegovo imenovanje in se jim pridružila v prizadevanju za ohranitev cesarstvo - torej proti Valerijanu in Galienu. Če so to res upali, so bili kmalu razočarani, saj je Postumova vojska nadaljevala z obleganjem. Približno mesec dni kasneje so prebivalci Coloniae Agrippinae izročili Salonina in njegovega varuha njihovemu sovražniku. Postum ni mogel preprečiti, da ju je njegova vojska ubila. Kljub javnim izrazom obžalovanja se zdi malo verjetno, da bi se Postum resno potrudil preprečiti njuno usmrtitev.
 
Ali se je Galien strinjal z Valerijanovimi dinastičnimi načrti, ni znano. Zdi se, da je Saloninov umor kmalu po sumljivi smrti Valerijana II., zavrl Galienove ambicije po oblasti. Do konca svoje vladavine se ni potrudil, da bi svojega tretjega sina Egnacija Mariniana povzdignil na položaj cezarja ali ga kakor koli povezal s svojim položajem cesarja, čeprav mu je dovolil, da je bil izvoljen na pretežno ceremonialen položaj konzula za leto 268.
 
==Sklici==