Redakcija: 06:46, 26. september 2021 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.771 urejanj nadaljevanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 07:10, 26. september 2021 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.771 urejanj nadaljevanje Novejše urejanje →
Vrstica 21: \|regnal name=Imperator Caesar Publius Cornelius Licinius Saloninus Valerianus Pius Felix Invictus Augustus}} '''Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan''' je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli [[242]], † [[260]], [[~~Colonia Agrippina \|~~Colonia Agrippina]], Germanija. ==Zgodnje življenje== Rojen je bil okoli leta 242. ~~Oče~~Njegov oče je bil kasnejši cesar [[Galien]], mati Kornelija Salonina pa je bila ~~Grkinja~~[[Grki]]nja iz [[Bitinija in Pont (rimska provinca)\|Bitinije]].<ref>Lissner, Ivar (1958). ''The Caesars: might and madness''. Putnam. str. 291. OCLC 403811.</ref><ref>Bengtson, Hermann – Bloedow, Edmund Frederick (1988). ''History of Greece: from the beginnings to the Byzantine era''. University of Ottawa Press. str. 344. ISBN 0-7766-0210-1.</ref> Leta 258 je Galien imenoval Salonina in njegovega starejšega brata Valerijana II., ki je kmelu zatem umrl, za cezarja. Poslal ga je v [[Galija\|Galijo]], da bi tam uveljavil očetovo cesarsko avtoriteto. Valerijana II. je poslal v [[Ilirik (rimska provinca)\|Ilirske]] province za zaščitnika tamkajšnjega guvernerja Ingenuja. Za Saloninovega varuha je imenoval [[Pretorijanski prefekt\|pretorijanskega prefekta]] Silvana. Kot cezar v Galiji je imel Salonin svoj glavni sedež v [[Köln]]u. Leta 258 je Galien imenoval Salonina in njegovega starejšega brata Valerijana II., ki je kmelu zatem umrl, imenoval za cezarja. Poslal ga je v Galijo, da bi tam spoštovali očetovo cesarsko avtoriteto. Valerijana II. je poslal v Ilirske province za zaščitnika tamkajšnjega guvernerja Ingenuja. Za Saloninovega varuha je imenoval pretorijanskega prefekta Silvana, sicer imenovanega Alban. Kot cezar v Galiji je imel Salonin svoj glavni sedež v Kölnu. ==Vladanje== Bray<ref>Bray, John (1997). ''Gallienus: A study in reformist and sexual politics''. Adelaide: Wakefield Press.</ref> domneva, da je Galien imenoval svoja sinova za cezarja na pobudo cesarja [[Valerijan (rimski cesar)\|Valerijana I.]], ki je bil takrat višji cesar ([[avgust (naslov)\|avgust]]) in stari oče obeh imenovancev. Valerijan I. je bil tudi glava Licinijevega klana in imel očetovsko oblast nad vsemi člani cesarske družine, vključno s svojim sinom in socesarjem Galienom. Valerijan I. si je z imenovanji zagotovil nasledstvo in vzpostavil trajno cesarsko dinastijo. Kako si je zamislil odnose svojega vnuka Salonina z obstoječimi guvernerji in vojaškimi poveljniki galskih provinc, ni znano. Za domnevo, da je razmišljal tako sistematično kot [[Dioklecijan]], ki je trideset let kasnene vzpostavil [[Tetrarhija\|tetrarhijo]], ni nobenega razloga. Ker je bil Silvan prekaljen vojak in upravitelj, se zdi, da je kot Saloninov varuh prav on imel resnično oblast v Galiji. To domnevo so pokazali dogodki, povezani z [[uzurpator]]jem Postumom. Leta 260, verjetno julija, je Silvan, nedvomno v Saloninovem imenu, ukazal Postumu, naj mu preda del plena, ki ga je zasegel germanskim bandam, ki so se vračale s plenilskega pohoda v Galijo. Postumusovi možje so se uprli poskusu uveljavljanja pravic zastopnika oddaljenega cesarja, ki očitno ni izpolnjeval dolžnosti zaščitnika galskih provinc, in naredili nasilno izjemo. Obrnili so se proti Saloninu in Silvanu, ki sta morala z nekaterimi zvestimi četami pobegniti v Köln. Postuma je njegova vojska verjetno prav v tistem času razglasila za cesarja. Postum je nato izkoristil val vojaškega nezadovoljstva, ki ga je komaj obvladal, in oblegal Salonina in Silvana v Kölnu. ==Sklici==

Salonin: Razlika med redakcijama