Janez Sumper: Razlika med redakcijama

odstranjenih 82 zlogov ,  pred 1 letom
m
pp
Brez povzetka urejanja
m (pp)
{{Infopolje Oseba
| known_for = [[Čebelarstvo|čebelar]], [[pisec]]
| occupation =
| occupation = [[duhovnik]], [[Čebelarstvo|čebelar]], nabožni [[pisec]], narodnoobrambni delavec
}}
'''Janez Sumper''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[Čebelarstvo|čebelar]], nabožni [[pisec]] in narodnoobrambni delavec, * [[11. december]] [[1827]], [[Loče|Loče pri Šentilju ob Dravi]], † [[18. januar]] [[1888]], [[Vernberk|Skočidol]].
 
== Življenje in delo ==
Po končani gimnaziji je študiral bogoslovje v [[Celovec|Celovcu]], kjer je bil leta 1851 posvečen. Bil je [[kaplan]] v [[Šentilj (razločitev)|Šentilju ob Dravi]], [[provizor]] v [[Rožek|Rožeku]], [[zakristan]] na [[Višarje |Višarjih]], kaplan v [[Beljak|Beljaku]] in od 1861 do smrti župnik v Skočidolu. Kot bogoslovec je nadomestoval [[Anton Janežič|Antona Janežiča]] pri pouku [[slovenščina|slovenščine]], leta 1850 pa mu je pomagal pri sestavljanju nemško-slovenskega slovarja. Prizadeval si je za utrjevanje slovenščine na [[Koroška|Koroškem]], bil je med ustanovitelji katoliško-politične družbe za slovenske Korošce, leta 1880 pa je v Skočidolu pripravil velik ljudski tabor. Za [[Anton Martin Slomšek|Slomškovo]] ''Djanje svetnikov božjih'' je napisal več sestavkov. Kot izkušen čebelar je leta 1871 napisal ''Slovenski Bučelarček'', ki velja za prvi slovenski čebelarski priročnik. Izdelal je tudi poseben skočidolski panj, za katerega so značilne navadne in polovične naklade ter pregrade zoper divjo gradnjo satovja. Leta 2019 so mu v njegovi rodni vasi postavili spominsko ploščo.
 
60.426

urejanj