Samnij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
etimologija |
→Etimologija: Zgodovinska geografija |
||
Vrstica 13:
Jezikoslovec Julius Pokorny je etimologijo imena pomaknil še bolj nazaj v zgodovino.
==Zgodovinska geografija==
[[Slika:Samnite soldiers from a tomb frieze in Nola 4th century BCE.jpg|thumb|250px|Samnitski vojaki na [[friz]]u grobnice v Noli, [[Kampanija]], 4. stoletje pr. n. št.]]
Večina Samnija je bila v Apeninih. Na severu je mejil na [[Lacij]], na jugu na [[Lukanija|Lukanijo]], na zahodu na [[Kampanija|Kapanijo]] in na vzhodu na [[Apulija|Apulijo]]. Glavni mesti v regiji sta bili Bovaiamom, ki so ga Latinci preimenovali v Bovianum (sedanji Boiano) in Maleventum (oskansko Maloenton), ki so ga pozneje Rimljani preimenovali v Beneventum (sedanji Benevento). Samniti večino svoje zgodovine niso imeli izhoda na morje, vendar so v kratkem obdobju nadzorovali dele obeh obal italijanskega polotoka.
Samnite so tvorila najmanj štirih plemena: Pentri z glavnim mestom Bovianum, Karakeni z glavnima mestoma Cluviae (sedanji Casoli) in Juvanum, katerih ruševine se razprostirajo med Torricello Peligno in Montenerodomom, Kavdini z glavnim mestom Caudium (sedanji Montesarchio) in Hirpini z glavnima mestoma Beneventum in Abellinum. Samnitom so se kasneje morda pridružili Frentani z glavnim mestom Larinum (sedanji Larino). Zvezna prestolnica nastale zveze je bil Bovianum, razen za kratek čas med 4. in 3. stoletjem pr. n. št., ko je to bila Akvilonija, ki so jo leta 293 pr. n. št. uničili Rimljani. Akvilonija je stala morda na mestu sedanjega Agnoneja v italijanski pokrajini Molise ali Aquiloniae v pokrajini [[Avellino (pokrajina)|Avellino]].
==Sklici==
| |||