Bitka v Insubriji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 53:
 
Po Liviju se je bitka končala s splošnim umikom Kartažanov in izgubo do 5.000 mož. Livij omenja, da so se morali Rimljani za uspeh zahvaliti tudi temu, da so morali Kartažani svojega skoraj nezavestnega poveljnika s prebodenim stegnom odnesti z bojnega polja. Rimska zmaga je bila krvava in ne popolna. V prednjih dveh legijah je padlo 2.300 vojakov. Velike izgube sta imeli tudi tretja in četrta legija. V bitki so padli trije [[Tribun|vojaški tribuni]]. Razen tega so sloni povzročili veliko žrtev med konjeniki.<ref name=ref10/> Mago se je ponoči z ostanki vojske umaknil na ligursko obalo in bojišče prepustil Rimljanom.<ref>Livy, XXX, 19.</ref>
 
==Posledice==
Za Maga je bil poraz velik udarec, zlasti zato, ker bi mu zmaga prinesla velike koristi. Leta 218 pr. n. št., na primer, je zmagi v bitki pri Trebiji, v kateri se je odlikoval tudi Mago, sledila splošna vstaja cisalpskih Galcev, ki so se nato pridružili Hanibalu in mu omogočili pohod proti jugu. Po porazu v Insubriji so Rimljani prevzeli oblast v Padski nižini in vsi krtažanski upi na ponovitev dogodkov z začetka vojne so zbledeli. Rimska zmaga je bila pomembna tudi za njihovo nenehno napredovanje v Afriki. Scipionove zmage pri Utiki in na Velikih ravnicah ter Magov neuspeh v Cisalpski Galiji niso bili pomembni samo za Scipionov obstanek v Afriki, ampak tudi zato, ker se je moral Mago vrniti, da bi rešil svojo domovino. Ponj so priplule kartažanske ladje in ga skupaj z delom njegove vojske odpeljale v Afriko.<ref name=ref12/>
 
Nekateri viri pišejo, da je Mago zaradi ran, ki jih je dobil v bitki, na poti domov umrl.<ref name=ref12/> Drugi trdijo, da se je kmalu zatem vrnil v Ligurijo<ref> Cassius Dio, XVII.</ref> in ostal tam najmanj dve leti.<ref>Appian. The Punic Wars, VIII, 49; IX, 59.</ref> Zanesljivo je le to, da so se Rimljani pet let po koncu druge punske vojne v severni Italiji še vojskovali z ostanki kartažanske vojske.<ref>Smith, William (ur.). Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, Vol. 2, str. 330-331. Arhivirano 23. junija 2006 na Wayback Machine.</ref> Magov poraz leta 203 pr. n. št. je pomenil enega od zadnjih poskusov ohranitve neodvisnosti regije in odpora prodiranju Rimljanov v zahodno Italijo.
 
==Sklici==