Model tekočega mozaika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp ref
Marko3 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[File:Cell membrane detailed diagram en.svg|thumb|390px|Prikaz modela tekočega mozaika, na katerem so poimenovane posamezne komponente (beljakovinski kanalčki, ogljikovi hidrati, glikoproteini, integralne beljakovine, periferne beljakovine, fosfolipidi, holesterol in drugi).]]
'''Model tekočega mozaika''' je teorija, s katero se v [[Celična biologija|celični biologiji]] razlaga zgradbo in funkcijo [[Celična membrana|celične membrane]] (tudi plazmaleme). Model predvideva, da vsaka membrana sestoji iz lipidnega dvosloja, v katerem so vstavljene različne [[Beljakovina|beljakovine]]. Lipidni dvosloj gradijo [[Fosfolipid|fosfolipidi]], ki so amfipatični (tudi [[Amfifilnost|amfifilni]]), ker njihovo "»glavico"« gradijo [[Polarnost|polarne]] in [[Hidrofilnost|hidrofilne]] molekule (alkohol [[glicerol]] in navadno tudi molekula [[holin]]), "»repek"« pa vsebuje dve dolgi verigi [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]], ki sta [[Nepolarnost|nepolarni]] in dajeta temu delu [[Hidrofobnost|hidrofobne]] lastnosti. Lipidni dvosloj membrani omogoča fluidnost in elastičnost. Na njej občasno najdemo molekule [[Ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], ki lahko sestavljajo zunajcelično plast, imenovano [[glikokaliks]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Nicolson|first=Garth L.|date=2014-06|title=The Fluid-Mosaic Model of Membrane Structure: still relevant to understanding the structure, function and dynamics of biological membranes after more than 40 years|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24189436|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=1838|issue=6|pages=1451–1466|doi=10.1016/j.bbamem.2013.10.019 |pmid=24189436}}</ref>
 
Biološki model sta leta 1972 predlagala ameriški celični biolog [[Seymour Jonathan Singer]] in ameriški biokemik [[Garth L. Nicolson]] ter celično membrano opisala kot dvodimenzionalno tekočino, ki zgolj do neke mere dovoljujejo bočno difuzijo svojih komponent. Na nekaterih delih membrane pa po njuni hipotezi obstajajo območja s posebnimi lipidi in beljakovinami (običajno s povečanim deležem [[Sfingolipid|sfingolipidov]] in [[Steroid|steroida]] [[Holesterol|holesterola]]), ki so skoraj nepremični in zato vzpodbujajo nastanek tako imenovanih [[Lipidni splav|lipidnih splavov]] (tudi raftov). Tamkajšnji lipidni dvosloj je debelejši. Posebni nabor lipidov in beljakovin lahko vzpodbudi tudi nastanek specifičnih [[Glikoprotein|glikoproteinskih]] kompleksov, ki jih sestavljajo beljakovine, na katere so vezani razni ogljikovi hidrati. Model hkrati predvideva, da na posameznih mestih celične membrane obstajajo povezave s [[Citoskelet|citoskeletnimi]] elementi (denimo [[Mikrotubul|mikrotubuli]], [[Mikrofilament|mikrofilamenti]] in [[Intermediarni filament|intermediarnimi filamenti]]) in [[Medceličnina|zunajcelično tekočino]], kar je ključno za odvijanje mnogih celičnih procesov (vse od celičnega sporočanja, [[Endocitoza|endocitoze]], [[Eksocitoza|eksocitoze]], programirane celične smrti ali [[Apoptoza|apoptoze]], [[Celična delitev|celične delitve]] in drugih). Za zdaj velja, da model tekočega mozaika najbolj točno pojasnjuje celično membrano in procese, v katere je vključena.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last=Jezernik |first=Kristijan |last2=Sterle |first2=Maksimiljan |last3=Omerzel Vujić |first3=Erika |last4=Lampe Kajtna |first4=Mojca}}</ref><ref name=":0" />
Vrstica 27:
===Membrane, ki jih ne gradi lipidni dvosloj===
[[File:Morning-Glory Hotspring.jpg|thumb|[[Arheje]] živijo v ekstremnih razmerah in zato potrebujejo posebne prilagoditve. Na sliki je toplotni vrelec iz narodnega parka [[Narodni park Yellowstone|Yellowstone]].]]
Kmalu po objavi modela tekočega mozaika je sledila potrditev obstoja membran, ki ne sestojijo iz lipidnega dvosloja in obenem opravljajo ključne biološke funkcije. Te membrane naj bi bile precej pomembne, kadar je nujna tvorba novih membran, kar se zgodi denimo med celično delitvijo in nastajanjem raznih tipov [[Medcelični stik|celičnih stikov]].<ref>{{Navedi revijo|last=van den Brink-van der Laan|first=Els|last2=Killian|first2=J. Antoinette|last3=de Kruijff|first3=Ben|date=2004-11-03|title=Nonbilayer lipids affect peripheral and integral membrane proteins via changes in the lateral pressure profile|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15519321|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=1666|issue=1-2|pages=275–288|doi=10.1016/j.bbamem.2004.06.010|issn=0006-3002|pmid=15519321}}</ref> V letu 2002 je bilo pokazano, da dvoslojne celične membrane pri nekaterih vrstah [[Arheje|arhej]] nadomeščajo enoslojne, ki pa jih prav tako večinsko gradijo fosfolipidi. Da se še vedno ohranja amfifilnost molekul, se pri teh [[Prokarionti|prokariontih]] posamezne fosfolipidne molekule spajajo v eno, ki ima tako dve polarni "»glavici"« in je posledično mogoča tvorba lipidnih [[Vezikel|veziklov]]. Potreba po takšnih membranah naj bi izvirala iz [[Habitat|življenjskega okolja]] arhej, ker te prebivajo v ekstremnih razmerah (mnoge so [[Ekstremofil|ekstremofili]]).<ref>{{Navedi revijo|last=Hanford|first=Michael J.|last2=Peeples|first2=Tonya L.|date=2002-01|title=Archaeal tetraether lipids: unique structures and applications|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11900115|magazine=Applied Biochemistry and Biotechnology|volume=97|issue=1|pages=45–62|doi=10.1385/abab:97:1:45|issn=0273-2289|pmid=11900115}}</ref>
 
===Nagubanost membran===