Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji: razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
(dodana povezava na dokumentarni film)
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
m
 
{{location map~ |Slovenia |lat=46.055556|long=14.508333|region=SI-036|position=top|background=#FFFFFF|label=[[Ljubljana|Plečnikova Ljubljana]] |name= Ljubljana}}
}}
[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) imenuje [[Unescova svetovna dediščina|kraje svetovne dediščine]], ki so pomembni kot naravna ali kulturna dediščina. KrajeIzbor krajev svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti odsamostojna Jugoslavije, podpisnicepodpisnica konvencije, ratificiralaki konvencijojo je ratificirala 5. novembra 1992.<ref name="whc.unesco.org">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/si |title=Slovenia |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref>
 
V letu 20202021 soje v Sloveniji štirjepet krajilokacij svetovne dediščine, še petštirje krajevkandidati pa jeso na poskusnem seznamu. Prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam, so bile [[Škocjanske jame]] leta 1986.<ref name="unesco1">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/390 |title=Škocjan Caves |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> Po letu 2010 so bili vpisani še triještirje kraji, vsivečina v okviru mendarodnihmednarodnih nominacij. Leta 2011 so bila na seznam vpisana kolišča na Barju, v okviru [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Prazgodovinskih kolišč okoli Alp]]<ref name="unesco2">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1363 |title=Prehistoric pile dwellings around the Alps |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref>, 2012 je bila vpisana [[Idrija]] skupaj s španskim [[Almadén]]om<ref name="unescoworldheritagecentre">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1313 |title=Heritage of Mercury. Almadén and Idrija |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref>, leta 2017 pa gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle, v okviru mednarodne nominacije [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]].<ref name="unesco3">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1133 |title=Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=7 July 2017}}</ref> Škocjanske jame in gozdna rezervata spadajo med kraje naravne dediščine. Kolišča in Idrija tersodijo v kulturno dediščino. Popolnoma samostojno je bila vpisana julija 2021 Plečnikova Ljubljana pakot soizjemna krajikulturna kulturne dediščinedediščina.<ref name="whc.unesco.org" /> UNESCO ima ob tem poseben seznam pomembne nesnovne kulturne dediščine sveta z več slovenskimi znamenitostmi in svoj seznam biosfernih območij.
 
== Kraji svetovne dediščine ==
UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od iI do viVI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, obod viiVII do x pa na naravno.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018}}</ref>
 
{{Legend|#D0E7FF|* Mednaroden kraj|outline=silver}}
| align=center | 2011
| 1363; iv, v (kulturna)
| Ta krajSpomenik obsega prazgodovinska [[kolišče|kolišča]] v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, in v Švici. Arheološka izkopavanja na območjih so omogočila vpogled v življenje prebivalcev v času mlajše kamene in bronaste dobe v regiji. V Sloveniji sta na seznamu dve kolišči v okolici Iga, severna in južna skupina.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/1363]</ref>
|-
! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | Dediščina živega stebra. [[Almadén]] in [[Idrija]]*
| align=center | 2017
| 1133ter; ix (naravna)
| Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovaška, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/1133]</ref>
|-
! scope="row" | [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
| align=center | 2021
| iv (kulturna)
| Nominacija obsega večino ključnih del Jožeta Plečnika v Ljubljani, ki ohranjajo svojo osnovno namembnost. To so: [[Cerkev sv. Mihaela na Barju]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|cerkev sv. Frančiška Asiškega]] v Šiški, '''vodna os mesta''' (nabrežje Ljubljanice z mostovi: Tromostovje, Čevljarski most; od Trnovskega pristana do [[Zapornica na Ljubljanici|Zapornice]]) in '''Trnovski most na GradaščiciGradaščic'''i, '''kopenska os''' ([[Vegova ulica|Trg francoske revolucije, Vegova ulica]] z [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]], [[Kongresni trg]] s parkom Zvezda), '''ureditev arheološkega parka''' (JZ Rimski zid) in '''kompleks mesta mrtvih''' ([[Plečnikove Žale]] – vrt vseh svetih).<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref>
|}
 
1.473

urejanj