Poklicna rehabilitacija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m slovnica, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 3:
== Opredelitev ==
Poklicno rehabilitacijo lahko razumemo kot proces, s pomočjo katerega delovnemu [[invalidnost|invalidu]] omogočimo nadaljevanje ali vzpostavitev zaposlitve, saj lahko z rehabilitacijo nezaposljivega invalida spremenimo v zaposljivega, tako da pripomoremo k boljšemu delovnemu učinku invalida, s tem pa postane tudi zanimiv za [[delodajalec|delodajalce]]. Cilj poklicne rehabilitacije je, da invalidu omogoči, da si zagotovi ustrezno zaposlitev ter jo tudi obdrži in v njej napreduje. S tem rehabilitacija pripomore k posameznikovi ponovni [[socializacija|vključitvi v družbo]] ter obenem invalidni osebi nudi boljše počutje, zmanjšanje bolečine, materialno varnost, osebne dohodke in posledično tudi neodvisnost.<ref>Petaros, N. (2006). Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija ter zaposlovanje invalidov. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.</ref>
Obenem je tudi multidisciplinarno področje, ki se osredotoča na ljudi z [[bolezen|boleznimi]], [[duševna motnja|motnjami]] ali neko drugo pomanjkljivostjo, ki vpliva na zmožnost opravljanja poklica, ter jih spodbuja in usmerja k okrevanju, izboljšanja kakovosti življenja in povečevanju [[kompetence (kadrovsko področje)|kompetentnosti]].<ref>Švab, V. (2004). Uvod. V: Švab, V. (ur.), Psihosocialna rehabilitacija (11-12). Ljubljana: ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje.
Precej podobno poklicno rehabilitacijo definira tudi [[Zakon]] o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki pravi, da je poklicna rehabilitacija celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno [[usposabljanje|usposobi]] za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli ter ponovno vključi v [[
Ta zakon tudi ureja vse v zvezi s poklicno rehabilitacijo, od pravic in pogojev pridobivanja, do načinov izvajanja, in sicer od 70. do vključno 80. člena.
== Pogoji za pridobitev poklicne rehabilitacije ==
=== Zaposleni ali zavarovanec ===
Pravico do poklicne rehabilitacije ima po 72. členu ZPIZ-a vsaka oseba, pri kateri je prišlo do nastanka II. stopnje invalidnosti, kar pomeni, da je poškodovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več (41. člen ZPIZ-2). Če je ta oseba ob nastopu invalidnosti mlajša od 55 let, ima pravico do rehabilitacije, če se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za neko delo, ki ga bo opravljala polni [[
=== Zagotavljanje rehabilitacije ===
V Sloveniji je osebi, ki ima sklenjeno delovno razmerje, poklicno rehabilitacijo dolžan zagotoviti delodajalec, pri katerem je bila ta oseba zaposlena v času nastanka invalidnosti, za posameznike, ki so bili ob nastopu invalidnosti [[brezposelnost|brezposelni]], pa je dolžan poskrbeti zavod za izvajanje rehabilitacije, ki v obeh primerih tudi pokrije stroške rehabilitacije. Za potrebe rehabilitacije lahko tako z zavodom kot z delodajalcem sodeluje tudi [[Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije|zavod za zaposlovanje]] (79. člen ZPIZ-2). Če delodajalec oziroma odgovorna oseba invalidu ne omogoči poklicne rehabilitacije ter če mu ne zagotovi pravice do premestitve ali skrajšanega delovnega časa,
=== Rehabilitacija kot izbira ===
Vrstica 49:
*zagotavljanje pripomočkov pri delu, preureditve dela in pomoči pri zaposlitvi
*ureditev [[transport|prevoza]] med rehabilitacijo in ob zaposlitvi
*zaposlovanje pri delu, ki je v največji možni meri prilagojeno telesnim in duševnim sposobnostim prizadetega posameznika.<ref>Brejc, T. (1996). Kratek oris poklicne rehabilitacije in skupinskega (timskega) pristopa. V: Fatur Videtič (ur.), A. Poklicna rehabilitacija, 2. rehabilitacijski dan (13-22). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo.
== Pristopi ocenjevanja zdravnika ==
To je naloga strokovnjakov s področja [[medicina dela|medicine dela]], v resnici pa jo izvajajo tudi na drugih področjih specializirani [[zdravnik
Najprej je treba oceniti zmožnosti za delo v poklicni rehabilitaciji, torej moramo pogledati, kakšni so človekovi telesni in duševni potenciali, ki jih ocenjujemo preko dela. Temu sledi poklicno ocenjevanje, ki vključuje pregled človekovih telesnih in duševnih sposobnosti ter omejitev pri sedanji zaposlitvi. Ta faza poteka interdisciplinarno, saj združi podatke rehabilitacijskega tima in [[anamneza|heteroanamneze]]. Na podlagi prvih dveh faz oblikujemo rehabilitacijsko [[diagnoza|diagnozo]], ki jo potrebujemo za zasnovo rehabilitacijskega načrta, tega pa med samim izvajanjem spremljamo in ugotavljamo njegovo uspešnost.<ref name="FVA">Fatur-Videtič, A. (1991). Pristopi ocenjevanja zdravnika. V: Fatur-Videtič, A. Poklicna rehabilitacija, 2. rehabilitacijski dan (30-39). Ljubljana: Univerzitetni center za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, Center za usposabljanje in rehabilitacijo invalidov.</ref>
Vrstica 71:
= Viri =
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Zdravstvo]]
[[Kategorija:Rehabilitacijska medicina]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||