Turčija: razlika med redakcijama

odstranjeni 4 zlogi ,  pred 1 mesecem
popravki
(pp)
(popravki)
 
[[File:Sultan Mehmed V of Turkey greeting Kaiser Wilhelm II on his arrival at Constantinople.jpg|alt=|thumb|Mehmed V. in cesar Viljem II. v Konstantinoplu, 1917. Osmani so bili v prvi svetovni vojni na strani Centralih sil]]
 
Od druge polovice 18. stoletja naprej je Osmansko cesarstvo začelo upadati. [[Tanzimat]]ske reforme 19. stoletja, ki jih je začel [[Mahmud II.]], so želele posodobiti osmansko državo v skladu z napredkom, ki je bil dosežen v Zahodni Evropi. Napori Midhat-paše v pozni tanzimatski dobi so vodili osmansko ustavno gibanje leta 1876, ki je uvedlo prvo ustavno dobo, vendar so se ta prizadevanja na večini področij izkazala za neustrezna in niso ustavila razpada cesarstva. <ref name=OttoTurkVis>{{cite web|title=Ottoman/Turkish Visions of the Nation, 1860–1950|url={{Google books |plainurl=yes |id=qejRAQAAQBAJ |page=180 }} |access-date=18 February 2015}}</ref> Ker se je imperij postopoma zmanjševal po velikosti, vojaški moči in bogastvu, zlasti po osmanski gospodarski krizi leta 1875, ki je pripeljala do uporov v balkanskih provincah, ki so dosegli vrhunec v rusko-turški vojni 1877-78, so preselili cesarsko središče v Anatolijo ,<ref name="Illinois2009">{{cite book|last=Todorova|first=Maria|title=Imagining the Balkans|url={{Google books |plainurl=yes |id=WZweAIJI0ZwC |page=175 }}|access-date=15 June 2013|date=18 March 2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-972838-1|page=175}}</ref><ref>{{cite book|last=Mann|first=Michael|title=The Dark Side of Democracy: Explaining Ethnic Cleansing|url={{Google books |plainurl=yes |id=cGHGPgj1_tIC |page=118 }}|access-date=28 February 2013|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-53854-1|page=118}}</ref>, skupaj s [[Čerkezi]], ki so pobegnili iz ruskega osvajanja Kavkaza. Upad osmanskega cesarstva je privedel do naraščanja nacionalističnih čustev med različnimi subjekti, kar je vodilo k večjim etničnim napetostim, ki so se občasno pojavljale kot nasilje, kot je bil na primer [[Armenski masaker 1894–1896]]. <ref name=nzhistory.net.nz>{{cite web|title=Collapse of the Ottoman Empire, 1918–1920|url=http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/collapse|website=nzhistory.net.nz|access-date=9 August 2014}}</ref>
 
Mladoturška revolucija leta 1908 je obnovila osmansko ustavo in parlament 30 let po tem, ko jo je uvedel sultan [[Abdul Hamid II.]] leta 1878, znano kot drugo ustavno dobo, vendar pa je osmanski državni udar leta 1913 pahnil državo pod triumvirat Treh Paša, sultana [[Mehmed V.]] in [[Mehmed VI.]] pa sta v veliki meri postala simbolični figuri brez resnične politične moči.
 
Osmansko cesarstvo je vstopilo v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] na strani [[Centralne sile|Centralnih sil]] in je bilo končno poraženo. Med vojno so bili armenski cesarji deportirani v Sirijo kot del armenskega genocida. Zaradi tega je bilo ubitih približno 800.000 do 1.500.000 Armencev. <ref>{{cite web|url=http://global.britannica.com/EBchecked/topic/35323/Armenian-Genocide|publisher=Encyclopædia Britannica|title=Armenian Genocide|access-date=23 April 2015}}</ref> Turška vlada je zavrnila priznanje dogodkov kot genocida in trdi, da so se Armenci selili samo iz vzhodne vojne cone <ref>{{cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/11373115/Amal-Clooneys-latest-case-Why-Turkey-wont-talk-about-the-Armenian-genocide.html|title=ECHR: Why Turkey won't talk about the Armenian genocide|author=Raziye Akkoç|publisher=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|date=15 October 2015|access-date=28 May 2016}}</ref>. Genocidni Genocidne kampanjepohodi so bile storjene proti drugim manjšinskim skupinam cesarstva, kot so Asirci in Grki. Po [[premirje iz Mudrosa|premirju iz Mudrosa]] 30. oktobra 1918 so zmagovalne zavezniške sile poskušale razdeliti osmansko državo s [[Sevreška mirovna pogodba |pogodbo iz Sèvresa]] leta 1920.
 
=== Republika Turčija ===
Sodobno republiko Turčijo je po [[grško-turška vojna|vojaški zmagi nad Grki]] leta [[1923]] ustanovil [[Atatürk|Mustafa Kemal Atatürk]], ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko [[republika|republiko]]. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških [[državni udar|državnih udarov]], zadnjemu leta [[1980]]. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta [[1952]] je Turčija članica zveze [[NATO]], že vrsto let pa sesi zavzemaprizadeva za članstvo v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na [[Ciper|Cipru]], [[Kurdi|kurdsko]] vprašanje ter vzpon [[islam]]skih političnih opcij netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose.
 
== Geografija ==
| class = nav
| stat_ref = Turkish Statistical Institute - TÜİK address-based calculation from December, 2017.<ref>{{cite web|url=http://www.citypopulation.de/Turkey-RBC20.html|title=December 2013 address-based calculation of the Turkish Statistical Institute as presented by citypopulation.de}}</ref>
| div_name = ProvinceProvinca
| city_1 = Carigrad | div_1 = Istanbul (provinca){{!}}Istanbul | pop_1 = 14.744.519 | img_1 = Istanbul2010.jpg
| city_2 = Ankara | div_2 = Ankara (provinca){{!}}Ankara | pop_2 = 4.871.884 | img_2 = Ankara Views.jpg
1.219

urejanj