Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 7:
* Ime i prezime autora, ''Naslov djela'' (u italiku, bez navodnika) (ako knjiga ima više izdanja, onda se iza naslova može staviti koje je izdanje po redu), izdavač, mjesto izdanja, godina izdanja, broj stranice/stranica.
:vir KWiki z bs; logično, jedrnato in pregledno - bomo videli, če je tudi prav
== Viri, navajanje, povzemanje ==
Povezava: [[Pogovor: Darja Mihelič]] - viri in njih uporaba za tisti prispevek - tu misli, ki so potrebne tudi tam, a ne le tam
Večji del življenja sem živel od (praktičnega - podatek je moral biti najboljši kar mogoče, a je moral biti, tudi če nisem mogel dokazati resničnosti tu bi moral dodati opombo - mogoče bom to o priliki zamenjal s povezavo) natančnega razumevanja reči in natančnega izražanja (zlasti v programskih jezikih sem bil za to šolan in urjen do avtomatizma) in imam zdaj problem z razumevanjem izraza izvirno raziskovanje v smislu WP: iskanje (in vrednotenje - ker so tudi ti lahko ne-nevtralni) objavljenih virov v mojih očeh ni popolnoma nič drugačno (ne po načinu ne po metodah) kot iskanje in uporaba primarnih virov.
Tudi povzemanje vira s svojimi besedami, ki ga zahteva WP policy, je problematično: Če je trditev optimalno zapisana v izvirniku, je vsako spreminjanje v bistvu komunikacijski šum: naredi jo bodisi netočno, bodisi razvlečeno, manj razumljivo... Če pa jo zapišeš s svojimi besedami tako, da si prepričan v njeno pravilnost, ker si preveril še druge vire itn., pa je OR (izvirno raziskovanje) in ne več le povzemanje vira.
Mimogrede, vsaj trije prispevki (treh avtorjev) v Grafenauerjevem zborniku<ref name="Zbornik">Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> govore o tem, kako je [[Bogo Graenauer]] vplival na več generacij zgodovinarjev v tem, kako iskati, razumeti, vrednostiti, umestiti v kontekst in predstaviti (predvsem zgodovinske) vire.
Nanje je v tem smislu vplival tako s predavanji, učbenikom ''Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine'', Ljubljana Univerzitetna založba, 1960, 460 str. (ciklostil; večkrat ponatisnjeno pri različnih izdajateljih; njen začetek je bil l. 1949 po nalogu univerzitetne tiskskovne komisije na ciklostilu razmnožen ''Uvod v študij zgodovine'' na 108 straneh(<ref name="Zbornik"/>, bibliografija B. G., str.49 in str. 54) kot na druge načine, zlasti pa s svojim vzorom (o tem zlasti prispevki Peter Štih: ''In memoriam'', str.35, Janko Prunk: ''Bogo Grafenauer - profesor zgodovine'', str. 115, Mirjana Gross: Kako pisati o povijesti historiografije, str. 161, Oto Luthar: ''Moč in odgovornost'', str. 169, ter Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalsta ob Piranskem zalivu'', str.359, v ''Grafenauerjev zbornik''<ref name="Zbornik"/>).
Ugotovil sem, da se tudi jaz (sicer ne vedno formalno) v osnovi držim tega, kar je učil (saj je bil moj krstni boter in sem ga torej poznal od otroštva, tako da je neposredno vplival tudi name). Po tem, kako so name vplivali on, njegov oče in moj dedek [Ivan Grafenauer]] (v katerega stanovanju in kasneje v hiši, v kateri je kasneje stanoval stric Bogo in zdaj stanuje Darja Mihelič, sem z mamo in sestro stanoval prvih nekaj desetletij stanoval tudi jaz) in njegovi sodelavci z SAZU, h katerim sva z dedkom pogosto šla skupaj na sprehod, bi se bilo temu tudi težko izogniti. Po drugi plati ne pomnim nikogar izmed teh ali ostalih podobnih, ki ne bi ponudil podatkov, iz katerih bi jaz - najmanj od četrtega leta dalje pomnim tako - prišel do sklepa, ne pa da mi kdorkoli pove, do kakšnega sklepa moram priti. In bil sem občudovan (pozitivni "feedback") vsakič, kadar sem prišel do pravilnega sklepa, ki njim še ni prišel na misel, in ne pomnim, da mi je kdajkoli izmed teh dal kakorkoli čutiti, da bi bil premajhen karkoli razumeti - tudi kot majhnega pikca so mi dali občutek enakopravnega v razpravi.
Tako mi niti slučajno ne pade na pamet podcenjevati sposobnosti katerega koli otroka (tudi ne tistega, ki je že starejši, čeprav je videti, da v mnogih takkih bistri in radovedni otrok trdno spi, ali je žal v katerem od takih od njega ostala le senca, ki je ne uspem več prebuditi).
Bomo videli, ali bo mogoče o tem in podobnem najti še kaj virov, da bo dopustno zapisat kaj o tem v WP.
== Krajevni podatki ==
| |||