Mario Pleničar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Diplomiral je 1951 iz geologije na takratni [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani]]. 1949 se je zaposlil kot geolog na Geološkem zavodu v Ljubljani, kjer se je do leta 1970 ukvarjal zlasti z geološkim kartiranjem (kot vodja oddelka od 1958). Leta 1960 je doktoriral iz [[paleontologija|paleontologije]]. V letih 1963 in 1969 je kot član skupine slovenskih geologov delal v [[Alžirija|Alžiriji]], po vrnitvi pa je leta 1970 postal profesor (1976 redni) na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], kjer je služboval do 1984. Znanstveno se je posvečal [[kreda|krednim]] plastem s poudarkom na [[fosil]]ih školjk rudistov ter naftna nahajališča na območju Panonske nižine.<ref name="Osmrtnica">{{navedi novice| url=http://www.delo.si/znanje/znanost/akademik-prof-dr-mario-plenicar-1924ndash-2016.html |title= Akademik prof. dr. Mario Pleničar (1924–2016) |last=Zupančič |first=Nina |date=6.11.2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=29.8.2017}}</ref> Opisal je okoli 10 novih vrst in en rod rudistnega fosilnega živalstva. Sodeloval je pri pripravi petih listov geološkega zemljevida Slovenije ter pri izdelavi geološkega zemljevida in rudnih ležišč v Alžiriji.
 
Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado sklada Borisa Kidriča]], [[red dela s srebrnim vencem]] in [[Zlati red za zasluge (Slovenija)|zlati red za zasluge]] za izjemno delo v naravoslovnih znanostih.<ref name="Osmrtnica"/> Od leta 19871981 je bil izredni, od 1991 redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref name="sazu">[http://www.sazu.si/o-sazu/clani/mario-plenicar.html Pleničar, Mario], Slovenska akademija znanosti in umetnosti, april 2013.</ref> Leta 2005 je prejel zlati red za zasluge RS. Bil je predsednik znanstvenega sveta [[Paleontološki inštitut Ivana Rakovca|Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca]] [[ZRC SAZU]] (od 1982 do smrti) ter član znanstvenega sveta Inštiuta za raziskovanje krasa.
 
Je soavtor publikacije ''Geologija in človek'' (1965), sam pa avtor naslednjih samostojnih del: ''Nafta'' (1976), ''Osnove geologije'' (1981) in ''Upper Cretaceous rudiats in Slovenia/Zgorjekredni rusisti v Sloveniji (''2005).