Roger Apéry: razlika med redakcijama

odstranjenih 6 zlogov ,  pred 3 meseci
m
m/dp
m (m/dp)
 
'''Roger Apéry''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]] [[Grki|grškega]] rodu, * [[14. november]] [[1916]], [[Rouen]], [[Francija]], † [[18. december]] [[1994]], [[Caen]], Francija.
 
Apéry je najbolj znan po [[ApéryjevaApéryjev konstantaizrek|Apéryjevem izreku]], ki ga je [[matematični dokaz|dokazal]] leta 1978, da je število:
 
: <math> \zeta(3) = 1 + \frac1{2^{3}} + \frac1{3^{3}} + \frac1{4^{3}} + \frac1{5^{3}} + \cdots \!\, , </math>
== Življenje in delo ==
 
Njegova mati je bila Francozinja, oče pa je bil grškega rodu. Študiral je na [[École Normale Supérieure]]. V času študija je bil med [[druga svetovna vojna|vojno]] eno leto vojni ujetnik. Po študiju je začel predavati v [[Rennes]]u. Od leta 1947 je poučeval na [[Univerza v Caenu|Univerzi v Caenu]]. Njegov dokaz iz leta 1978, da je [[vsota]] [[recipročna vrednost|obratnih vrednosti]] [[kub]]ov [[celo število|celih števil]] iracionalna, je presenetil matematike po svetu. Do tedaj je navkljub ugledu sebe smatral za »najslabšega matematika v Franciji«, saj po njem niso imenovali nobenega znanega [[izrek]]a. Junija 1978 je o svojem odkritju predaval. Mnogi matematiki med poslušalci so imeli dokaz za lažnega. Trije med njimi so verjeli da je Apéry resnično nekaj odkril in so se odločili izpolniti luknje v njegovem težkem dokazu. Dva meseca kasneje so ti trije: [[Henri Cohen|Cohen]], [[Hendrik Willem Lenstra|Lenstra]] in [[Alfred van der Poorten|van der Poorten]] dokončali svoje delo, in Cohen je v predavanju osvetlil Apéryjev dokaz. Pred njim je Apéry sam pojasnil vir nekaterih njegovih zamisli za dokaz. NjegovaNjegov izvirni dokaz je temeljil na [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet]]ovem kriteriju o iracionalnosti, po katerem je število ξ [[iracionalno število|iracionalno]], če obstaja neskončno mnogo takšnih [[tuje število|tujih]] [[celo število|celih števil]] ''p'' in ''q'', da velja:
 
: <math> \left|\xi-\frac{p}{q}\right|<\frac{c}{q^{1+\delta}} \!\, </math>