Neron: Razlika med redakcijama

Rimski imperij je v Neronovem času zapadel v prvo resno krizo. Leta 60 je v [[Rimska Britanija|Britaniji]] potekal velik upor britanskih plemen pod vodstvom kraljice [[Boadiceja|Boadiceje]], ki so ga Rimljani le stežka zadušili. V šestdesetih letih je potekala težka vojna s [[Partsko cesarstvo|Parti]], ki so pod bojevitim kraljem [[Vologas II.|Vologasom II.]] napadali [[Armenija|Armenijo]] in [[Sirija|Sirijo]]. Rimljani so zmagali in leta [[66]] je Neron v [[Rim]]u svečano okronal [[Tiridat]]a za novega armenskega kralja. Veliko krizo je povzročil tudi [[požar v Rimu leta 64]], ki je uničil domala celo mesto. Antični pisci brez izjeme krivdo za požig pripisujejo cesarju, čeprav gre najbrž le za klevete. Glede na način gradnje (ozke ulice, lesene hiše) je bil [[požar]] samo vprašanje časa in bi lahko izbruhnil že veliko prej. Neron je pomagal ljudem po katastrofi. Res pa je, da je v sklopu obnovitvenih del veliko mestnega ozemlja porabil za gradnjo cesarske [[Zlata palača|Zlate palače]], ene najpomembnejših [[arhitektura|arhitekturnih]] dosežkov zgodnjega cesarskega obdobja.

 

Ker je cesar neusmiljeno preganjal [[aristokracija|aristokracijo]], je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo skovala zaroto. Odločilno je bilo leto [[68]], ko sta se mu uprla [[Galci|Galec]] [[Vindeks]] in guverner province [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] [[Galba|Servij Sulpicij Galba]]. Neron je upor z vojsko skoraj popolnoma zatrl, vendar Galbi ni zadal odločilnega udarca in se je predal malodušju. Njegovi sodelavci so ga postopoma zapuščali, pretorijanska garda pa je za cesarja priznala Galbo. Neron se je z najtesnejšimi prijatelji umaknil na podeželje in 9. junija 68 storil samomor. Bil je zadnji Avgustov potomec.