Vinko Globokar: Razlika med redakcijama

Na Nacionalnem konservatoriju v [[Pariz]]u je diplomiral iz [[pozavna|pozavne]]. Študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] in [[dirigiranje|dirigiranja]] je nadaljeval pri [[Rene Leibowitz|Reneju Leibowitzu]], [[kontrapunkt]] pri [[Andrej Hodeir|Andreju Hodeirju]], izpopolnjeval pa se je še pri [[Luciano Berio|Lucianu Beriu]]. [[Krstna izvedba|Krstne izvedbe]] skladb za trombon ([[pozavna|pozavno]]) so mu bile zaupane s strani svetovno znanih skladatljev 20.stoletja, kot so [[Karlheinz Stockhausen]], Luciano Berio, [[Maurizio Kagel]], [[Rene Leibowitz]], idr. Kot dirigent je sodeloval z uglednimi evropskimi orkestri z Zahodnonemškim radiom, Francoskim radijskim orkestrom, Orkestrom radia [[Helsinki]], s Simfoniki [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], s filharmoničnima orkestroma iz [[Jeruzalem]]a in [[Varšava|Varšave]]. V obdobju med [[1967]] in [[1976]] je Globokar poučeval na Visoki šoli za glasbo v [[Köln]]u. V letih med [[1973]] in [[1979]] je bil vodja oddelka za zvočne in glasovne raziskave na inštitutu [[IRCAM]] v [[Pariz]]u, v letih med [[1983]] in [[1999]] pa je v [[Firence|Firencah]] vodil tečaje za [[glasba|glasbo]] 20. stoletja.

 

 

Je avtor mnogih [[Publikacija|publikacij]] o glasbi, med drugimi priljubljene knjige ''Vdih-izdih''.