Mikrofilament: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog, članek deloma po en:Microfilament
m pp ref
Vrstica 2:
[[Image:MEF microfilaments.jpg|thumb| Aktinski [[citoskelet]] znotraj [[Fibroblast|fibroblasta]] v embriju [[Hišna miš|hišne miši]] (''Mus musculus''), obarvan s specifičnim fluorescenčnim pigmentom.|250px]]
 
'''Mikrofilamenti''' ali '''aktinski filamenti''' so [[Beljakovina|beljakovinski]] nitasti filamenti, ki se nahajajo v [[Citoplazma|citoplazmi]] [[Evkarionti|evkariontskih]] celic in gradijo [[citoskelet]]. Spadajo med ene izmed treh najbolj pogostih citoskeletnih skupin, pri čemer drugi dve predstavljajo [[Mikrotubul|mikrotubuli]] in [[intermediarni filamenti]]. Zgrajeni so iz polimerov molekule [[Aktin|aktina]], a jih v manjših deležih sestavljajo tudi številne druge beljakovine, z nekaterimi citoplazemskimi in membranskimi proteini pa so v občasni interakciji (denimo [[Miozin|miozinom]], [[Tropomiozin|tropomiozinom]] in drugimi).<ref name=":0">{{Navedi knjigo|edition=4th ed|title=Molecular biology of the cell|url=https://www.worldcat.org/oclc/48122761|publisher=Garland Science|date=2002|location=New York|isbn=0-8153-3218-1|oclc=48122761|last=Alberts, |first=Bruce, |last2=Lewis, |first2=Julian, |last3=Raff, |first3=Martin, |last4=Roberts, |first4=Keith,}}</ref><ref name=":1" />
 
==Zgodovina==
Vrstica 8:
Molekularni procesi, v katerih je udeležen aktin, so bili precej dolgo predmet znanstvenih raziskav. Ameriško-nemški botanik [[George Engelmann]] je leta 1879 predlagal, da so številna opazovana gibanja znotraj rastlinskih in [[Praživali|praživalskih]] celic (kot so na primer citoplazemski tok, ki ga imenujejo tudi [[cikloza]], in ameboidno premikanje) primitivne različice mišičnega krčenja.
 
V letu 1930 so [[Albert Szent-Györgyi|Szent-Györgyi]] in sodelavci prekršili eno izmed glavnih načel [[Biokemija|biokemije]], kjer je bilo v navadi, da se preučuje [[Encim|encime]] (ki omogočajo sintezo večine celičnih molekul in so zato zelo pogost raziskovalni predmet) in ne strukturnih beljakovin, ki so končni produkt določenih biokemijskih reakcij, ki jih pospešujejo encimi. Zanimanje za gradbene beljakovine je bilo izredno koristno, saj so raziskovalci prišli do mnogih spoznanj povezanih z mikrofilamenti in ostalimi elementi celičnega citoskeleta.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Plant Cell Biology : From Astronomy to Zoology.|url=https://www.worldcat.org/oclc/761644904|publisher=Elsevier Science|date=2009|location=Burlington|isbn=978-0-08-092127-3|oclc=761644904|last=Wayne, |first=Randy O.}}</ref>
 
== Značilnosti ==
[[File:Actin filament atomic model.png|thumb|Atomski model mikrofilamentov, kjer sta dobro vidni dve verigi F-aktina (vsebujoči številne globularne G-aktine), ki skupaj gradita celoto.]]
Mikrofilamenti imajo običajno premer od 5 do 7 nanometrov (zaradi česar veljajo za najtanjše predstavnike citoskeletnih elementov)<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last=Jezernik, |first=Kristijan. |last2=Sterle, |first2=Maksimiljan. |last3=Omerzel Vujić, |first3=Erika. |last4=Lampe Kajtna, |first4=Mojca.}}</ref> in sestojijo iz dveh sestavljenih niti aktina, ki se zvijeta v dvovijačno (tudi helikalno) obliko.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Aktinske molekule v tipični živalski celici predstavljajo od 1 do 5% vseh [[Beljakovina|beljakovin]], četudi je delež v mišičnih celicah lahko dvakraten. Povprečna koncentracija aktina znotraj posamezne celice je približno 0,5mM.<ref name=":1" />
 
Posamezne aktinske molekule sestavlja 375 [[Aminokislina|aminokislin]], ki oblikujejo več izomorfnih oblik aktina. Po nekaterih podatkih je v živalskih celicah prisotnih 6 izomorfnih oblik, ki se med seboj razlikujejo zgolj na nekaj mestih aminokislinskega zaporedja.<ref name=":1" /> Pri [[Sesalci|sesalcih]] in [[Ptiči|pticah]] se pojavlja šest [[Gen|genov]], pri čemer vsak nosi zapis za eno izomorfno obliko aktina. Štiri oblike (α aktin skeletnih mišic, α aktin srčnih mišic, α aktin gladkih mišic in γ aktin gladkih mišic) se običajno izražajo v celicah skeletnih, srčnih in gladkih mišic. Ostali dve izomorfni obliki, β-cito-aktin in γ-cito-aktin se pojavljata v večini evkariontskih celic.<ref>{{Navedi revijo|last=Perrin|first=Benjamin J|last2=Ervasti|first2=James M|date=2010-10|title=The Actin Gene Family: Function Follows Isoform|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2949686/|magazine=Cytoskeleton (Hoboken, N.j.)|volume=67|issue=10|pages=630–634|doi=10.1002/cm.20475|issn=1949-3584|pmc=2949686|pmid=20737541}}</ref> Ponekod se uporabljajo nekoliko drugačna poimenovanja za izomorfe aktina, vsem pa je skupno, da so vselej tri oblike alfa (α), dve gama (γ) in ena beta (β).<ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Mirco|last2=Diensthuber|first2=Ralph P.|last3=Chizhov|first3=Igor|last4=Claus|first4=Peter|last5=Heissler|first5=Sarah M.|last6=Preller|first6=Matthias|last7=Taft|first7=Manuel H.|last8=Manstein|first8=Dietmar J.|date=2013-07-26|title=Distinct Functional Interactions between Actin Isoforms and Nonsarcomeric Myosins|url=https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0070636|magazine=PLOS ONE|language=en|volume=8|issue=7|pages=e70636|doi=10.1371/journal.pone.0070636|issn=1932-6203|pmc=PMC3724804|pmid=23923011}}</ref>
Vrstica 20:
Poznamo več morfoloških oblik aktina; glavni sta globularna ali kroglasta (monomerna) oblika [[G-aktin]] in nitasta (polimerna) oblika [[F-aktin]], ki jo sestavljajo v verigo nanizani G-aktini. V vsaki aktinski molekuli se nahajajo tudi [[Magnezij|magnezijevi]] [[Ion|ioni]] in molekule [[Adenozin trifosfat|ATP]] ter [[Adenozin difosfat|ADP]] (ki nastanejo s [[Hidroliza|hidrolizo]] ATP-ja).<ref name=":1" />
 
Mikrofilamenti so razmeroma raztegljivi in precej močni. Pri celičnem premikanju se en konec filamenta podaljšuje, medtem ko se drug krči. V literaturi del, kjer se dogaja podaljševanje, imenujejo plus (+) konec, mesto zmanjševanja pa označujejo kot minus (-) konec.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|edition=1. izd|title=Celična biologija|url=https://www.worldcat.org/oclc/938570032|publisher=Medicinska fakulteta, Inštitut za biologijo celice|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-267-100-6|oclc=938570032|last=Erdani-Kreft, |first=Mateja. |last2=Erman, |first2=Andreja. |last3=Hudoklin, |first3=Samo, univ. dipl. biol.|last4=Resnik, |first4=Nataša.}}</ref> Aktinski filamenti zaradi nenehnega krajšanja in podaljševanja veljajo za izjemno dinamične celične strukture. Občasno se več mikrofilamentov poveže s pomočjo različnih pomožnih beljakovin in tvorijo skupke v obliki snopov ali mreže.<ref name=":1" />
 
== Funkcija ==
Vrstica 50:
*beljakovine, ki mikrofilamente vežejo na celično membrano (na primer [[spektrin]] in [[ankirin]], ki tvorita povezave tudi s transmembranskima proteinoma [[glikoforinom]] in [[band 3]]).<ref name=":1" />
Poleg naštetih so poznane še mnoge druge beljakovine, ki so posredno ali neposredno povezane z mikrofilamenti. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo več kot 100,<ref name=":1" /> pričakuje pa se, da bodo odkrite še številne druge.
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Glej tudi ==
Vrstica 55 ⟶ 58:
* [[citoskelet]]
* [[mikrotubul]]
* [[intermediarni filament]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
{{Celična anatomija}}
 
[[Kategorija:Citoskelet]]