Tropski ciklon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐ
Hasley (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 2A00:EE2:500:7500:7979:3685:F39D:7D4C (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Transatlantic1970
Vrstica 1:
[[Slika:Cyclone Catarina from the ISS on March 26 2004.JPG|thumb|250px|right|Catarina, eden od edinih dveh opaženih tropskih ciklonov v [[južnotihomorski tropski ciklon|Tihomorski kotanji]], kot ga je bilo videti 26. marca 2004 iz [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje]]. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca.]]
[[Slika:Global tropical cyclone tracks-edit2.jpg|thumb|right|250px|Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005]]
'''ĐrópskiTrópski ciklón''' (tudi '''tajfún''' ([[Tihi ocean]]), '''hurikán''' ([[Srednja Amerika]]) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi ''uragan''), '''ciklon''' ([[Indijski ocean]]), '''Willy-Willies''' ([[Avstralija]]) ali '''orkán''') je v [[meteorologija|meteorologiji]] [[vihar]]ni pojav v [[Zemlja|Zemljinem]] [[ozračje|ozračju]]. Tropski ciklon je področje skrajno nizkega [[zrak|zračnega]] [[tlak|pritiska]], ki v splošnem nastane med toplimi tropskimi oceani. Ne smemo jih zamenjevati z »običajnimi« cikloni iz zmernih georgrafskih širin.
 
Tropski cikloni so velikanski zračni vrtinci. Gre torej za [[vrtenje|vrtečo]] se površino [[oblak]]ov in [[veter|vetrov]] z močno nevihtno dejavnostjo. Nastajajo nad oceani in morji. Njihov premer lahko preseže 500 km. Glavna pogonska sila tropskega ciklona je sprostitev [[izparilna toplota|izparilne]] [[toplota|toplote]] iz [[voda|vode]], ki [[kondenzacija|kondenzira]] na velikih [[nadmorska višina|nadmorskih višinah]]. Zaradi tega si lahko tropski ciklon predstavljamo kot velikanski navpični [[toplotni stroj]]. [[Zrak]] se giblje navzgor, zato se pri tleh steka. Njihove glavne značilnosti so skrajni nizek zračni tlak, močni vetrovi (pihajo v obliki spirale) in zelo izdatne padavine. V nasprotju s cikloni zmernih georgrafskih širin se pomikajo proti zahodu, in to po precej nepredvidljivih poteh. Na severni polobli namreč pogosto zavijejo proti severu. Pojavljajo se samo pozno poleti in pred zimopozimi, ko so temperature morja najvišje. Ko enkrat nastanejo, se najprej povečujejo, nato pa zmanjšujejo. Običijano jim začne moč usihati, ko pridejo nad kopno. Zaradi padavin se sproščajo velike količine latentne toplote (v enem dnevu se lahko sprosti tako velika energija, ki ustreza 500.000 atomskim bombam, vrženih na Hirošimo). Ena od posebnih značilnosti je oko ciklona, ki se razvije tedaj, ko ciklon doseže stopnjo zrelosti. To je območje spuščajočega se zraka na sredini ciklona s premerom do 50 km, kjer je nebo jasno, okoli pa divjajo strašni vetrovi. Tropski cikloni s svojo neizmerno rušilno močjo povzročajo povsod na svoji poti strahotno škodo in spadajo med največje naravne katastrofe na zemlji.
 
{{Zbirka|:Category:Hurricanes|Hurikani}}