Vodnjak štirih rek, Bernini: Razlika med redakcijama

 

== Oblikovanje ==

 

{{quote|text= Tako močan je bil zlovešč vpliv Berninijevih nasprotnikov na misel Inocenca, da je, ko je nameraval postaviti na trgu Piazza Navona veliki obelisk, ki ga je v Rim prinesel cesar [[Karakala]], ki je bil dolgo časa pokopan v Capo di Bove, za okras veličastnega vodnjaka, je papež naročil modele vodilnim rimskim arhitektom brez naročila Berniniju. Princ Niccolò Ludovisi, čigar žena je bila papeževa nečakinja, je prepričala Berninija, naj vseeno pripravi model in poskrbi, da ga bodo na skrivaj namestili v sobo v Palazzo Pamphilj, ki jo je moral prečkati papež. Ko je bil obrok končan, je videl tako plemenito stvaritev in se skoraj v ekstazi ustavil. Ker je bil princ najstrožje presoje in najvišjih idej, je po občudovanju rekel: »To je zvijača ... Berninija bo treba zaposliti kljub tistim, ki si tega ne želijo, kajti tisti, ki ne želi uporabiti Berninijevih modelov, mora paziti, da jih ne vidim«. <ref>''[https://wayback.archive-it.org/all/20060927102116/http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf The life of Cavaliere Bernini]''</ref>}}

[[File:Fontana dei Quattro Fiumi-Ganges.JPG|thumb|''Fontana dei Quattro Fiumi'' detajl prikazuje rečnega boga [[Ganges]]a]]

 

 

Obelisk iz [[Asuan|asuanskega]] [[granit]]a ima zanimivo zgodovino. Povezan je s cesarjem [[Domicijan]]om, prvotno pa naj bi izviral iz [[Serapeum]]a, ki ga je cesar obnovil leta 80. n. št.. Vendar pa je prav tako verjetno, da je obelisk izviral iz templja gens Flavia na [[Kvirinalski grič|kvirinalskem griču]], ki ga je zgradil Domicijan, posvečen njegovemu družinskemu kultu. [[Hieroglif]]ski napisi na obelisku so bili rimskega avtorja, ki so hvalili Domicijana in poveličana cesarja [[Vespazijan]]a in [[Tit Flavij|Tita Flavija]], po možnosti ob obnovi. V 4. stoletju je bil obelisk premeščen v cirkus cesarja [[Maksencij]]a, ki je bil med cerkvijo sv. Boštjana in mavzolejem Cecilije Metella ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]], kjer so ga našli in ga preselili k vodnjaku. Cirkus - kot tudi bližnja vila in mavzolej - naj bi bil najprej pripisani cesarju Karakali, vse do izkopavanj, ki jih je leta 1825 izvedel Antonio Nibby, v katerem je bil najden napis, ki označuje lastništvo lokacije.<ref>{{Cite book|title=Rome – an Oxford Archaeological Guides|last=Claridge|first=Amanda|publisher=Oxford University Press|year=1998|isbn=0192880039|location=New York|pages=[https://archive.org/details/romeoxfordarchae00aman/page/211 211, 336–40]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/romeoxfordarchae00aman/page/211}}</ref> Na vsakem od štirih stranic obeliska je tablica s Kircherjevim prevodom hieroglifov v latinico.<ref>{{cite web|url=http://fathom.lib.uchicago.edu/1/777777122590/3573_obelisk_lg.html|title=FATHOM: Image Gallery|publisher=University of Chicago|access-date=28 December 2016}}</ref>