Apuani: Razlika med redakcijama

V svojih delih jih je večkrat omenil rimski zgodovinar [[Tit Livij]]. Iz opisov je razvidno, da so bili najbolj vzhodno ligursko pleme, naseljeno v skupini zelo visokih gora na meji z [[Etrurija|Etrurijo]] ter dolinah rek Makra (sodobna Magra) in Ausar (sodobni Serchio). Čeprav se je njihovo ozemlje raztezalo proti vzhodu po verigi Apeninov do meje z Aretini ter Mutine (sodobna [[Modena]]) in Bononije (sodobna [[Bologna]]) in zajemalo zgornjo dolino Makre okoli Pontremolija, vključno sz območjem, pozneje znanim kot Lunigiana, kjer so sedanja toskanska mesta Aulla, Fivizzano, Fosdinovo, Villfranca in Pontremoli, je bilo njihovo središče v sedanjih ligurskih okrožjih [[Sarzana]] in [[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]].

Rimljani so se proti njim na splošno vojskovali iz Pisae (današnja [[Pisa]]), kjer je bil sedež ene od njihovih armad. Od tam so vdirali v osrčje apuanskih gora. Njihovi uspehi so le redko pomenili več kot to, da se je sovražnik razpršil in poiskal zatočišče v svojih vaseh in trdnjavah. Slednje so bile zaradi gora težko dostopne in so na splošno zlahka kljubovale rimskemu orožju.

Katastrofa je bila naslednje leto maščevana. Po več zaporednih akcijah sta se konzula za leti 181 in 180 pr. n. št. Publij Kornelij Ceteg in Mark Bebij Tamfil odločila, da bosta 40.000 Apuanov, vključno z ženskami in otroki, izgnala v osrednji [[Samnij]] v južni Italiji.

Izgnance so naselili na prostorne ravnice, ki so pred tem pripadale Tavraziji (od tod tudi ime Campi Taurasini). Zdi se, da so postali cvetoča skupnost. Naslednje leto je konzul Kvint Fulvij Flak na jug izgnal še preostalih 7.000 Apuanov in jih pridružil njihovim rojakom. Izgnanci so v Samniju še dolgo obstajali kot ločena skupnost z imenom Ligures Baebiani et Corneliani (Bebijevi in Kornelijevi Liguri) in izginili šele med vladavino cesarja Trajana (vladal 98–117 n. št.).<ref>Livij xxxix. 2, 20, 32, xl. 1, 38, 41; Plinij iii. 11. s. 16; Lib. Colon. str. 235; Henzen. Tab. Alim. str. 57.</ref>