Cilicij: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ZimskoSonce (pogovor | prispevki)
m kat.
Jurij5 (pogovor | prispevki)
ponovni napis članka
Vrstica 1:
'''Cilicij''' ali (latinsko ''cilicium'cilis') ali '''spokorniški (latinsko pas''cilicium'') je mučilna priprava namenjenaza zlastinamerno zapovzročanje samokaznovanjebolečine ali nelagodja. VSprva začetkuse je beseda cilicijnavezovala pomenilakakršen kakršenkolikoli kos oblekegrobe [[Tkanina|tkanine]], ki je s svojo neudobnostjo povzročalpovzročala neprijeten občutek ali kar bolečino. Danes se izraz uporablja za ''spokorniški pas'' - kovinski (redkeje usnjen) pas z bodicami, ki se uporabniku zabadajo v meso.
[[Slika:The Penitent Magdalen MET cilice (new) nocap.jpg|sličica|329x329_pik|Spokorniški pas]]
Stopnja nelagodja naj bi bila manjša kot pri [[Postenje|postu]], ki ga [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] zapoveduje nekatere dni v letu. Obenem pri uporabi naj ne bi prišlo do krvavitev ali poškodb.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Opus Dei and Corporal Mortification|url=https://opusdei.org/en-us/article/opus-dei-and-corporal-mortification-2/|website=opusdei.org|accessdate=2021-09-19|language=en}}</ref>
 
Uporaba cilicija je bila razširjena skozi celotno zgodovino med pripadniki različnih krščanskih tradicij (npr. katoličani,<ref name="StravinskasShaw1998">{{cite book|last1=Stravinskas|first1=Peter M. J.|last2=Shaw|first2=Russell B.|title=Our Sunday Visitor's Catholic Encyclopedia|year=1998|publisher=Our Sunday Visitor Publishing|language=en|isbn=9780879736699|page=483}}</ref> anglikanci,<ref name="KnightMason2006">{{cite book|last1=Knight|first1=Mark|last2=Mason|first2=Emma|title=Nineteenth-Century Religion and Literature: An Introduction|url=https://archive.org/details/nineteenthcentur00knig|url-access=limited|date=16 November 2006|publisher=Oxford University Press|language=en|isbn=9780191535017|page=[https://archive.org/details/nineteenthcentur00knig/page/n104 96]|quote=[[Edward Bouverie Pusey|Pusey]] regularly endured a hair shirt as well as self- imposed flagellation and fasting routines.}}</ref> luteranci<ref name="Neve1914">{{cite book|last=Neve|first=Juergen Ludwig|title=The Augsburg Confession: A Brief Review of Its History and an Interpretation of Its Doctrinal Articles, with Introductory Discussions on Confessional Questions|url=https://archive.org/details/augsburgconfessi00neve|year=1914|publisher=Lutheran Publication Society|page=[https://archive.org/details/augsburgconfessi00neve/page/150 150]}}</ref>) za izvajanje [[Telesno mrtvičenje|telesnega mrtvičenja]] kot oblike [[Pokora|pokore]] in zadoščevanja, predvsem pa za zedinjenje s [[Jezusovo trpljenje|trpljenjem Jezusa Kristusa]] in pridobitev duhovnih sadov, ki naj bi iz njega izhajali.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.newadvent.org/cathen/07113b.htm|title=Hairshirt|date=1910|accessdate=19. 9. 2021|website=The Catholic Encyclopedia|publisher=Robert Appleton Company|last=Alston|first=George Cyprian}}</ref> Med razlogi za uporabo je tudi premagovanje naravne nagnjenosti do ugodja, ki lahko preprečuje razpoložljivost za krščansko poklicanost k ljubezni in služenju drugim.<ref name=":0" /> Katekizem Katoliške cerkve pri tem opozarja na pomen notranje spreobrnitve: <blockquote>Kot že pri prerokih tako Jezusov klic k spreobrnjenju in pokori ne meri najprej na zunanja dela, na “raševino in pepel”, post in mrtvenje, marveč na spreobrnjenje srca, na notranjo pokoro (spokornost). Brez nje ostanejo spokorna dela brezplodna in lažna; nasprotno pa notranja spokornost sili, da se ta naravnanost pokaže v vidnih znamenjih, kretnjah in delih spokornosti (KKC 1430).<ref>{{Navedi splet|title=Katekizem Katoliške cerkve|url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-notranja-pokora/|website=www.marija.si|accessdate=2021-09-19|publisher=Slovenska škofovska konferenca|at=VI. Notranja pokora}}</ref> </blockquote>V preteklosti so ga uporabljali številni znani svetniki, kot so [[Frančišek Asiški]], [[Thomas More|Tomaž More]], [[Ignacij Lojolski]], [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezija Deteta Jezusa]], [[Mati Terezija]], [[Pij iz Pietrelcine|Pater Pij]], [[Papež Pavel VI.|papež Pavel VI]]. Uporaba spokorniškega pasu je še vedno razširjena v [[Kartuzijani|kartuzijanskem]] in [[Karmeličani|karmeličanskem]] redu, med posamezniki ter numerariji v [[Opus Dei]].<ref name=":0" /><ref name=":1" />
[[Slika:Cilice.jpg|thumb|250px|Cilicij, kakršne uporabljajo člani Opus Dei]]
Mučilne naprave take vrste so postale moderne v določenem obdobju [[krščanstvo|krščanstva]], ko so Cerkvene oblasti zagovarjale mnenje, da mučenje telesa očisti duha. Tudi med preprostim ljudstvom je bilo razširjenjo prepričanje, da telesno trpljenje človeka očisti grehov. Cilicije so (po navadi prostovoljno) nosili asketi in menihi, pogosto pa tudi (neprostovoljno) grešniki, ki so opravljali telesno [[pokora|pokoro]].
 
Do današnjega časa se je pogled na telesno mučenje v Cerkvi precej spremenil in telesno mučenje velja v očeh številnih kristjanov za [[prežitek]] [[manihejstvo|manihejske]] dualistične religije<ref>[[Manihejstvo]] je verovanje v dva osnovna svetovna principa: Dobro in Zlo oziroma Boga in Hudiča - Bog je stvarnik duhovnega svet, Hudič pa je stvarnik materialnga sveta. Po dualističnem nauku mučenje telesa pomeni povzdigovanje duha k Bogu. Dualistično mišljenje je bilo pomemben element nekaterih starejših herezij, ki jih je Cekev ostro obsodila kot zmotne. Po uradnem nauku Cerkve je Bog stvarnik vsega - tudi telesa, zato mučenje telesa pomeni uničevanje Božjega dela.</ref>.
 
Kljub temu se v sodobni Cerkvi še najdejo posamezniki, ki zagovarjajo mučenje lastnega telesa, npr. pripadniki [[Opus Dei]]. Ravno zaradi takega odnosa do telesa, ki jim ga je Bog dal, jih številni drugi kristjani gledajo z neodobravanjem, kot nekakšno ločino (sekto).
 
== Opombe ==
Vrstica 13 ⟶ 10:
== Glej tudi ==
*[[Pokora]]
*[[Opus Dei]]
[[Kategorija:Opus Dei]]
[[Kategorija:Katoliška duhovnost]]
[[Kategorija:KazniOblačenje]]
[[Kategorija:Opus DeiAskeza]]