Sonja Pavčič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pteichme (pogovor | prispevki)
Vpis smrti 10.08.2021
Pteichme (pogovor | prispevki)
dodana sta brata Pavčič, Cveto in Janez, oba znana v športu
Vrstica 4:
 
== Življenje in ustvarjanje ==
Sonja Pavčič se je rodila v Dolenji vasi pri Kranju, av sodružini seštirih zotrok, njena brata Janez in Cveto Pavčič sta znana športnika, prvi kot petkratni udeleženec olimpijskih iger, Cveto pa vsestranski športnik, udeleženec zimske olimpijade in organizator športnih dejavnosti, oba pa sta za svoje zasluge pri športu prejela Bloudkovo nagrado. Z družino so se kmalu preselili v [[Unec]] pri [[Rakek|Rakeku]], kjer se je začela gledališko udejstvovati že v mladosti. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je naprej sodelovala na tedanjih [[Miting|mitingih]], pozneje pa pri ustvarjanju »resnejših« gledaliških uprizoritev. V letih 1953/54 je bila dejavna v SKUD (Sindikalnem kulturno-umetniškem društvu) v [[Postojna|Postojni]], leto pozneje pa se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] pridružila Komornemu gledališču, ki ga je ustanovil [[Emil Frelih]]. Zaradi zasedenosti nekaterih igralcev predstava, ki so jo pripravljali, ni doživela premiere, zato je Sonja Pavčič leta [[1956]] odšla v Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Njena prva vloga je bila Francka v [[Josip Jurčič|Jurčičevem]] [[Sosedov sin|Sosedovem sinu]] v režiji Draga Pogorelca Karusa, ki jo je angažiral še v številnihštNjena drugihbrata predstavah.Janez in Cveto Pavčič sta znana športnika, prvi kot petkratni udeleženec olimpijskih iger, Cveto pa vsestranski športnik, udeleženec zimske olimpijade in organizator športnih dejavnosti, oba pa sta za svoje zasluge pri športu prejela Bloudkovo nagrado.

Zaigrala je v več kot 120 vlogah v skupaj 2337 ponovitvah in bila tudi večkrat nagrajena. <ref>Šentjakobsko gledališče Ljubljana, arhiv</ref>
 
Sonja Pavčič je bila zaposlena kot administrativna delavka v podjetju [[Ilirija (podjetje)|Ilirija Vedrog]], njeno srce pa je utripalo za Šentjakobsko gledališče, v katerem je bila dejavna več kot petdeset let. Svojega odrskega ustvarjanja se spominja takole: »Z gledališčem sem se srečala že v domačem kraju na Uncu, kjer smo kot šolarji med počitnicami igrali razne igrice, ki nam jih je priskrbel ljubiteljski režiser Miro Fatur. Nasproti znane [[Rudolf Maister|Maistrove hiše]] pa je stala t. i. Maistrova štala. Tam smo si na vrhu uredili domače gledališče. Očitno me je že od malih nog vleklo v gledališče. Kasneje smo tudi v Postojni nekaj pripravljali s pokojnim režiserjem [[Hinko Košak|Hinkom Košakom]], ki me je spodbudil, da sem končno le odšla na avdicijo v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]]. /.../ Ni bilo vedno na razpolago ne igralcev ne sredstev za opremo in zato smo se odločali za kompromise. Vedno pa smo skušali izbrati dela, kje je bila pomembna zgodba. Tudi zame je to nedvomno najpomembnejše. Dobro odigrana, občutena zgodba, ki pride do ljudi. Mislim, da tega z eksperimenti ne moreš popolnoma doseči.«<ref>Lucu, Sara: Iz pogovora s starejšimi Šentjakobčani (str. 60–62) v zborniku Šentjakobsko gledališče Ljubljana 90 let, 1921–2011</ref>